Ljubljanica vrsta na njej lahko sploh dočakalo. V niti ne zadnjih sto letih so se škodljivi vplivi na okolje Zemlje tako povečali, da smo upravičeno zaskrbljeni za našo in njeno prihodnost. Je človek sploh lahko dober gospodar Zemlje? V preteklosti so se ljudstva, podobno kot mravlje, iz predelov, kjer so bile razmere za življenje težje, selili na za življenje lažja območja Zemlje. Pa kljub temu so mnoga ljudstva in civilizacije izumrle. Z večanjem števila prebivalstva so se tudi pogoji in razmere za tak način reševanja življenjskih zagat (avantur) spremenili. Vsaka večja preselitev ljudstev in narodov je dandanes nujno povezana z vojnami in medetničnimi spopadi (Darfur, Izrael). Vprašanje našega obstoja je zato tudi politično vprašanje. Ekologija ni le znanost o naravi in v njej obstoječih odnosih, ampak tudi znanost o človeku in njegovem odnosu do narave. Tako Zemlja kot vsak njen delček sta monada zase in hkrati del neke druge celote. To je pomembno vedeti, saj tudi z ohranitvijo še tako majhnega delčka pomagamo ohranjati celoto. Vsemu, prav vsemu pa vlada neki logos (um). Njega spoznati je modrost (Demokritos). Tudi za posameznika je danes vprašanje prihodnosti predvsem etično vprašanje. Vsakdo se lahko, če rečem nekoliko kantovsko, vendarle vedno vpraša: kaj smem jhnem, a nadvse zanimivem ostanku barja in Barja, je bilo napisanega že veliko. Manj je mogoče znano, da je bilo to barje v drugi polovici 19. stoletja izsušeno iz drugih razlogov kot veliko Ljubljansko barje. Tukaj ni bilo predvideno, da bi nastala žitna polja, da bi se sejala pšenica ali ajda, temveč se je tod akumulirala voda za splavarjenje lesa po Bevškem kanalu in Cornovcu. Torej je po opustitvi te rabe nekdo le »pozabil« nazaj zapreti odvodni kanal in tako »nevede« povzročil degradacijo tega šotišča. Razlogi za ponovno čiščenje odvodnega kanala z območja tega barja med drugo svetovno vojno mi pa niso znani (ne vidim motiva). Znano je, da smo se v začetku 90. let prejšnjega stoletja, v okviru društva Rosika, a ob podpori mnogih drugih posameznikov in institucij, vzneseno lotili aktivnosti za ponovno oživitev tega, že dodobra izsušenega šotišča. Manj pa je znano, da je revitalizacija potekala v treh etapah, ki pa so se medsebojno prepletale: a) obnovitev predstave o pomenu in vlogi barij v vedenju posameznikov in družbe, b)revitalizacija biotopa barja v ekosistem; c) revitalizacija imena. S pomočjo razvejanih oblik izobraževanja na terenu samem, izdajanja zloženk in krajših televizijskih oddaj smo ob tesnem sodelovanju s krajani »razbili« prev-