»V svojih stališčih sem opozoril na nekatere nepravilnosti v državi, na to, da se v njej marsikdo ne počuti več dobro, da v medijih ni vse dobro, da vam velikokrat naročajo, kakšne prispevke morate pisati, da se pozicije v gospodarstvu zasedajo precej enostransko, pa tudi v političnih institucijah sem opazil trend poskusov podrejanja institucij. Ne želim nikakršne vojne s predsednikom vlade ali z vlado. To nima smisla, nihče ne bi imel koristi od tega. Pač pa se mi zdi nujno, da kot predsednik države opozorim na nekatere stvari, o katerih mi je govoril marsikdo – tudi iz novinarskih vrst –, nihče pa si ne upa spregovoriti na glas. Sam pa si rečem: 'Kdo pa bo, če ne predsednik države?' Želim, da predsednik vlade to vzame dobronamerno. Sam ne vidim motivov za spopad, ker v zvezi s tem nimam nobenih političnih ambicij, le stvari poskušam spraviti v red. Vem, da je predsednik vlade zelo obremenjen, da ne more biti pozoren na vse in da velikokrat tudi ljudje okoli njega delajo stvari, za katere sam ne ve ali pa se z njimi ne bi strinjal. To se je dogajalo tudi meni,« je dejal Drnovšek.