Miloševićeva zgodba je drugačna, pravi, da z usodnim dogajanjem nima nič, res pa je bil takrat zraven, a le zato, da bi Bašić izterjal denar. Kakor pravi, je bil Bašić tisti, ki je Aščića polil z bencinom in zažgal. »Čutim se krivega, ker sem bil takrat zraven, a Aščića nisem polil in zažgal,« je zatrdil Milošević, njegov zagovornik Jožef Klavdij Novak iz odvetniške družbe Čeferin pa je poskušal dokazati, da Bašić ni govoril resnice. Milošević je tat. Če bi vedel za denar v avtu, bi ga ukradel kar sam, Bašićevo sklicevanje na Miloševićevo bolestno ljubosumnost kot motiv kaznivega dejanja pa po njegovem ni umestno. »Ne vidim motiva, brez njega pa ni naklepa,« se je zavzemal za Miloševićevo oprostitev.