Mario Monicelli je leta 1958 posnel film Neznani lopovi (I soliti ignoti), roparsko farso, v kateri mali, anonimni, ubožni italijanski luzerji (Marcello Mastroianni, Toto, Vittorio Gassman, Renato Salvatori itd.), ki jih je sistem ponižal, izdal in zavrgel, sklenejo, da bodo oropali zastavljalnico, toda v rokah jim na koncu ostane le pasta. Fantje so pač divji in nekontrolirani italijanski liberalni kapitalizem, ki je tedaj že prešel v roparsko fazo in za sabo puščal vse hujši socialni kaos, razumeli dobesedno - kar odneseš, je tvoje. Nič, hoteli so se le vključiti v igro, jasno, na svoj neorganiziran, dezinformiran, lumpenproletarski način. Podobno kot fantje v filmu Dobrodošli v Collinwoodu, rimejku Neznanih lopovov, ki dogajanje preseli v Bushevo Ameriko, specifično, v Collinwood, slum... ee, "Beirut Clevelanda", kjer so luzerji že tako deklasirani in obupani, da se jim prikazujejo velike zgodbe, velike fantazije, velike bližnjice in še večji načrti. Njihova logika je preprosta: če vsi kradejo, zakaj ne bi še mi?! In tako se Cosimo (Luis Guzman), Pero (Sam Rockwell), Toto (Michael Jeter), Leon (Isaiah Washington) in nekdanji fotograf Riley (William H. Macy), vsi po malem tatiči, vsi po malem outsiderji in vsi po malem idioti, odločijo za rop draguljarne, ki naj bi jim vrgel 300.000 dolarjev. In ne le zato, ker so gledali napačne in prestare filme, angažirajo tudi eksperta, invalidnega, tetoviranega vlomilskega genija Antwerpa (George Clooney), ki pa jim itak pove le to, kar bi moral vedeti vsak sucker, ki misli, da je pametnejši od sistema in korporativnih kriminalcev, tako da so kmalu videti le še kot retro junaki Davida Mameta, ki skušajo iz filma Prestona Sturgesa zbežati v film bratov Coen. Bolje rečeno, tako so anonimni, da se jih skoraj ne vidi - da jim bo šlo vse narobe, je očitno, kakor je tudi očitno, da so le napol burleskne karikature malih ljudi, ki jih je Bushev režim pustil zadaj. Hja, morali bi še malo počakati - da bi bili čisto nevidni.