Matjaž Pikalo: Moje branje nasploh je že nekaj časa goreča polemika, ki se ob sobotah vrti okoli sebičnega gena do boga kot zablode v legendarni rubriki PP 29 vašega časopisa. Spremljam jo z zanimanjem in pisma preberem, kadar se le da, čeprav je drobni tisk že tako ali tako težko berljiv. Resnično – že dolgo ni bilo tako vznemirljivega, pa tudi duhovitega (in na trenutke dolgoveznega) branja, vsaj zame ne. Ne spomnim se natančno vsebine pisma, ki ga je na to temo prispeval kolega Marjan Paternoster, vem samo, da je bilo izredno zabavno in odbito. To sem mu hotel tudi osebno sporočiti, ker pa ga nisem uspel priklicati, mu to sporočam preko časopisa. Ali pa zadnje pismo kolega Andreja Drapala. Briljantno. Sam si glede polemike še nisem ustvaril dokončnega mnenja, vendar pa ga vneto iščem. Zato si bom za poletno branje najbrž nabavil razvpito Dawkinsovo knjigo, če mi bo le bog dopustil in če mi bodo le služili geni, seveda.