Benečani so navajeni na zbegane obraze turistov, saj se večina od milijonov gostov, ki se prebijajo skozi njihovo mesto, vsaj enkrat izgubi. Toda od letošnjega poletja za zbeganost skrbijo tudi golobi, pravzaprav le nekaj tistih, ki so še ostali na Markovem trgu, kjer so kraljevali desetletja. Nič več se ponosno ne šopirijo in ne frfotajo pred fotografskimi aparati. Zabava je končana. Mestne oblasti so namreč prepovedale prodajo hrane in celo mladoporočencev na beneških ulicah in trgih ni več dovoljeno posipati z rižem, ki bi ga potem lahko pozobale lačne ptice. Vojna proti leteči nadlogi, ki naj bi širila tudi bolezni, je trajala več let. Kontracepcija in strup sta bila neuspešna, poleg tega pa so vrtoglavo naraščali stroški za čiščenje iztrebkov s stavb in spomenikov. Zdaj so torej premagani še nasprotniki prepovedi prodaje ptičje hrane. Pritožujejo se le še borci za zaščito živali, starejši meščani, ki prinašajo kruhove drobtine, in seveda turisti, ki se želijo fotografirati s frfotajočimi golobčki. Sprašujejo se, kakšen Benečan je župan, ki ne spoštuje tradicije. Toda kakšne tradicije? Na prav nobeni od številnih slavnih upodobitev beneških vedut od 15. stoletja dalje ni golobov. V mesto so jih kot poštne sle prinesli šele sredi 19. stoletja in potem z njimi niso vedno najlepše ravnali. Najnižja kazen za tiste, ki bi golobom skušali pomagati s kupljenimi dobrotami, je 50 evrov. mg (po Financial Times)