S temi splošnimi smernicami in približnimi podatki ni preprosto zadovoljivo streči svojemu organizmu po njegovih dejanskih potrebah. Tehtanje, računanje s kalorijami in usklajevanje z energijskimi potrebami v odvisnosti od starosti ter telesne aktivnosti je zamudno, zapleteno in nenatančno, še posebno za moj način življenja z veliko rekreacije. Vseeno pa sem poskusil in po nekaj mesecih prehranjevanja z obilico ogljikohidratne hrane ugotovil, da mi ne ustreza. Poleg tega, da sem se slabo počutil, bil dovzeten za poškodbe, se ponoči prebujal, bil nemiren in živčen, me je najbolj presenetil opazen upad mišic. To je bil poizkus, ki me je prepričal, da ogljikovi hidrati ne smejo biti najobilnejša jed v dnevnem obroku in da je razvrstitev živil v prehranski piramidi napačna, zavajajoča ter zdravju škodljiva. Ko sem v svojem jedilniku delež ogljikohidratne hrane količinsko bolj izenačil z deleži preostalih dveh osnovnih živil in dal prednost beljakovinski hrani, ki je za rast in obnavljanje živega tkiva pomembnejša od ogljikovih hidratov, so težave minile. Beljakovine ali proteini so velike molekule, sestavljene iz kemičnih enot ali aminokislin, ki so med seboj povezane s tako imenovano peptidno vezjo /-Co-NH-/ v dolge in zavite verige. Delimo jih na rastlinske in živalske. Koliko jih dnevno potrebujemo, je odvisno od telesne aktivnosti in starosti, po izkušnjah okoli 1 do 2g na kilogram telesne teže. Večje količine motijo počutje in škodujejo zdravju, domnevno zaradi njihove lahkotnosti v telesnih tekočinah, iz katerih izrivajo manj topljive maščobne in druge presnovine, ki kri zgostijo, razslojijo ter povzročijo slabšo prekrvitev živega tkiva. Zato beljakovinskih jedi, kljub njihovi pomembnosti za rast in obnavljanje živega tkiva, ne smemo uživati v preobilici. Moramo si jih odmerjati preudarno v vseh človekovih življenjskih obdobjih, posebno v starosti, ko jih organizem slabše prebavlja. Odmerjanje beljakovin v dnevni prehrani je zato pomembno in zahtevno opravilo, ki ni upoštevano, jemo jih preveč ali pa premalo. V obeh primerih se hitreje staramo, smo šibkejši, manj vzdržljivi in precej bolj bolezensko dovzetni. Oboje, pomanjkanje ali prebitek, kvari zdravje.