Največ zelo podrobnih pripomb na delo slovenske diplomacije v zvezi z dogovarjanjem s Hrvaško ima prvak SNS Zmago Jelinčič . Prepričan je, da Slovenija izgublja velikanski del svojega teritorija. Če bi se namreč držali dogovora, sklenjenega 26. 6. 1991, bi naša država morala biti večja. DZ je sprejel tudi resolucijo o celovitosti Piranskega zaliva . »Če bi imel premier dobre pravnike, ki bi delali v prid slovenskim interesom, bi mu ti povedali, da je izhod na odprto morje mednarodna pravna norma, ki je ne sme kratiti nobena država. Slovenija bi na arbitraži zato morala dobiti prost izhod na odprto morje. V tem sporazumu pa tega ni, morje je mednarodno in Hrvati lahko zaradi povezovanja dveh lastnih morij mednarodni prehod mirno zaprejo ali omejujejo,« je prepričan Jelinčič, ki dodaja: »Gre tudi za izgubo slovenskega ozemlja, in sicer celotne Istre, ki je bila, zgodovinsko gledano, slovenska. Če bi slovenska vlada postavila izhodišča, da je bila Istra vedno slovenska, bi mednarodna arbitraža po svojih ustaljenih praksah razdelila Istro na pol, mejna črta bi bila pri reki Mirni.« Po Jelinčičevem mnenju tudi argumenti, da se hitro dogovarjamo s Hrvaško zaradi vstopanja v Evropsko unijo, ne vzdržijo, če bi si na primer pobliže ogledali nerešena mejna vprašanja Cipra, ki bo zagotovo vstopil v EU.