V nekaterih situacijah poveča interes tudi kanček tekmovalnosti, na primer, kadar dve skupini tekmujeta v navajanju argumentov. Nasploh pa naj bi v razredu po večini vladalo sodelovalno ozračje. Včasih, kadar je ozračje razgreto, se sicer ni mogoče izogniti seganju v besedo ali govorjenju »drug čez drugega«. A učitelj naj bi tudi v tem primeru učence ozavestil, kako pomembno je, da drug drugega poslušajo, da vsakomur pustijo končati njegovo misel. Dobro je, če se na začetku v razredu skupaj dogovorijo o poglavitnih pravilih, na primer: »Ne dvigaj roke, dokler učenec pred teboj ne konča.« Zlasti v kritičnih situacijah je koristna tudi občasna metadiskusija – diskusija o diskusiji, ki jo učitelj uvede z vprašanji, npr.: Kaj se dogaja zdaj? Poglejmo, kje smo. Ali se pogovarjamo tako, kot smo se dogovorili? Možna iztočnica, ki jo učenci poznajo iz športa, je »time out« – učitelj predlaga, da se »igra« (pogovora o snovi) začasno prekine in da se »igralci« na novo organizirajo. Učitelj naj bi bil ves čas kolikor je mogoče pozoren na odnose med učenci. Če so v razredu tleči konflikti, nerazrešeni prepiri ali zamere, je treba najprej skušati razrešiti te, na primer med razredno uro, kajti v nasprotnem bo dober pogovor že v temelju onemogočen. Primer: Pri eni od ur, ki smo jih opazovali, se dekleta sploh niso vključevala v sicer živahen pogovor. Po uri smo od šolske svetovalne delavke izvedeli, da med dekleti že nekaj časa tli konflikt, ki zaseda vso njihovo pozornost in jim ga tedaj še ni uspelo razrešiti. Tvorno razreševanje konfliktov je pomemben del socialnega učenja in ustvarja možnosti za spoznavno učenje. Kot opozarja Cazdenova, stanja ne smemo idealizirati. »Skupnosti učencev« (community of learners) namreč nismo ustvarili že samo s poimenovanjem take skupnosti, ampak mora učitelj vedno znova preučevati kompleksnost odnosov in biti poleg spoznavne pozoren tudi na odnosno, čustveno-socialno razsežnost pouka, to pa nikakor ni lahko.11 Vsak učitelj se je že srečal s »težavnimi« posamezniki in razredi, pri katerih ne zaleže nobeno dogovarjanje, zato je treba poseči po drugih ukrepih.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
situacijah situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
poveča povečati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
interes interes samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
kanček kanček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tekmovalnosti tekmovalnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kadar kadar podredni veznik
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
skupini skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, imenovalnik
tekmujeta tekmovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
v v predlog; mestnik
navajanju navajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
argumentov argument samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Nasploh nasploh splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
v v predlog; mestnik
razredu razred samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
po po predlog; mestnik
večini večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
vladalo vladati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
sodelovalno sodelovalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ozračje ozračje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ozračje ozračje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
razgreto razgret deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sicer sicer členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
izogniti izogniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
seganju seganje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
v v predlog; tožilnik
besedo beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
govorjenju govorjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
drug drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
čez čez predlog; tožilnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
A a priredni veznik
učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
učence učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ozavestil ozavestiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
drug drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
poslušajo poslušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
vsakomur vsakdo celostni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
pustijo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
končati končati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
njegovo njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine
misel misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
razredu razred samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
dogovorijo dogovoriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
o o predlog; mestnik
poglavitnih poglaviten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
pravilih pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Ne ne členek
dvigaj dvigati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
roke roka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
dokler dokler podredni veznik
učenec učenec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pred pred predlog; orodnik
teboj ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, orodnik
ne ne členek
konča končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Zlasti zlasti členek
v v predlog; mestnik
kritičnih kritičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
situacijah situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
koristna koristen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
občasna občasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
metadiskusija metadiskusija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
diskusija diskusija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
diskusiji diskusija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
uvede uvesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
vprašanji vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
npr. npr. okrajšava
Kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Poglejmo pogledati glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
Ali ali priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pogovarjamo pogovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogovorili dogovoriti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Možna možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
iztočnica iztočnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
učenci učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
poznajo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
športa šport samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
time time samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
out out samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
predlaga predlagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
igra igra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pogovora pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
snovi snov samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
začasno začasno splošni prislov; nedoločena stopnja
prekine prekiniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
igralci igralec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
organizirajo organizirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
Učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
ves ves celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kolikor kolikor podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pozoren pozoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
na na predlog; tožilnik
odnose odnos samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
med med predlog; orodnik
učenci učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
razredu razred samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
tleči tleč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
konflikti konflikt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
nerazrešeni nerazrešen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
prepiri prepir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
zamere zamera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
najprej najprej splošni prislov; presežnik
skušati skušati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
razrešiti razrešiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
med med predlog; orodnik
razredno razreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
uro ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
kajti kajti priredni veznik
v v predlog; mestnik
nasprotnem nasproten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dober dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
pogovor pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
že že členek
v v predlog; mestnik
temelju temelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
onemogočen onemogočen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Pri pri predlog; mestnik
eni en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
od od predlog; rodilnik
ur ura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
opazovali opazovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dekleta dekle samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
sploh sploh členek
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
vključevala vključevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
sicer sicer členek
živahen živahen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
pogovor pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Po po predlog; mestnik
uri ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
od od predlog; rodilnik
šolske šolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
svetovalne svetovalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
delavke delavka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
izvedeli izvedeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
med med predlog; orodnik
dekleti dekle samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
že že členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
tli tleti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
konflikt konflikt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
zaseda zasedati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vso ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
njihovo njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
pozornost pozornost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
uspelo uspeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
razrešiti razrešiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Tvorno tvoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
razreševanje razreševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
konfliktov konflikt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pomemben pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
socialnega socialen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
učenja učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ustvarja ustvarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
spoznavno spoznaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
učenje učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Kot kot podredni veznik
opozarja opozarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Cazdenova cazdenov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stanja stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
smemo smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
idealizirati idealizirati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
Skupnosti skupnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
učencev učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
community community neuvrščeno
of of neuvrščeno
learners learners neuvrščeno
namreč namreč priredni veznik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
ustvarili ustvariti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
že že členek
samo samo členek
s z predlog; orodnik
poimenovanjem poimenovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
take tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
skupnosti skupnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ampak ampak priredni veznik
mora morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
znova znova splošni prislov; nedoločena stopnja
preučevati preučevati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kompleksnost kompleksnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
odnosov odnos samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
poleg poleg predlog; rodilnik
spoznavne spoznaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
pozoren pozoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
tudi tudi členek
na na predlog; tožilnik
odnosno odnosen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
čustveno čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
socialno socialen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
razsežnost razsežnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pouka pouk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
nikakor nikakor splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
11 11 glavni števnik; arabski zapis
Vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
srečal srečati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
s z predlog; orodnik
težavnimi težaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
posamezniki posameznik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
razredi razred samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
katerih kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
ne ne členek
zaleže zaleči glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
nobeno noben nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
dogovarjanje dogovarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
poseči poseči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
po po predlog; mestnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, mestnik
ukrepih ukrep samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Moč učnega pogovora : poti do znanja z razumevanjem
avtor: Barica Marentič-Požarnik, Leopoldina Plut-Pregelj