Očitkov in predsodkov, ki so "utemeljevali" nezaupljiv odnos med Pekingom in Washingtonom v zadnjem obdobju ni bilo slišati. Zdaj so znova glasni. Rožljanje nasprotujočih si misli je bilo sicer ves čas v ozadju; Američani so sledili nasvetu, naj ne vznemirjajo tistega, ki plačuje njihov dolg, Kitajci so vodili tiho, a ekspanzivno gospodarsko diplomacijo. Zapletlo se je tam, kjer se je že večkrat. Pri orožju (Tajvan) in svobodi (internetu). Ameriška državna sekretarka je svobodi na internetu posvetila poseben govor, v katerem je razpravljala predvsem o cenzuri na spletu. V tem pogledu je kitajsko vstopanje v polje virtualnega izrazito problematično, državno sponzorirani vdori v uporabniške račune na enem osrednjih spletnih iskalnikov namreč kažejo na težavno možnost vstopanja v izrazito zasebno sfero podatkov o posameznih uporabnikih. A to je le del širše zgodbe, pač tisti del, ki ga je Clintonova poudarila in ki nas uporabnike spleta lahko moti. Gre pa za veliko več; gre za posel, gre za interes kapitala in konec koncev gre za varnost, pri kateri pa ameriška politika ne razume šale. Internet je postal središče komercialnih povezav med akterji, ponuja podlago za milijardne posle, obenem pa omogoča tudi pot komunikacije za tiste dele uradnih sfer (vojska, policija, obveščevalne agencije), pri katerih si ZDA pač ne morejo privoščiti tišine.