"Vprašanja, ki jih zastavljam, in odgovori, ki jih iščem, ljudi ne puščajo ravnodušne. Večina, če lahko sklepam po javnem mnenju in po pismih, ki jih prejemam, me podpira. Mnogim pa sem neprijeten, vendar se me ne bojijo, vsaj ne preveč. Vedo namreč, da so problemi, ki jih odpiram, trajnejši in trdovratnejši od življenjskega veka nekega ministra. Korupcija, strokovne napake, preskakovanje čakalnih vrst, dvomljiva javna naročila, nerazvidno financiranje, neizenačena kakovost strokovnega dela, razmetavanje denarja za jalovo delo, bogatenje dobaviteljev zdravil in opreme, interesi alkoholnih in tobačnih lobijev - vsega tega ni mogoče v celoti odpraviti. Vendar isto velja tudi za tatvine in umore, pa zaradi tega nismo opustili prizadevanj, da jih razkrivamo in kaznujemo. Ne gre za neuresničljivo željo po izkoreninjenju vsega zla, gre za vprašanje, kje se v kakšni družbi vzpostavi ravnotežje med dobrim in slabim."