»Milču so dolga leta gorskega reševanja že tako v krvi, da da nasvet planincem, če vidi, da pri njih ni vse tako, kot bi moralo biti. Slabe volje postane, ko govori o objestnežih, ki jih ni malo tudi v naših gorah,« je še zapisal Colnar pred skoraj dvajsetimi leti. In tudi to, da Milč pri svojem zavzetem delu ne pozna šale: »Kot da bi šlo za drugega človeka in ne za tistega hudomušneža, ki ob podražitvi vina preklinja, kako so se podražila drva, ker da mora on od doma do kmeta, ko gre naročat drva, mimo kar štirih gostiln. Ker mu zaradi podraženega vina na poti zmanjka denarja, se mora vrniti domov in iti naslednji dan ponovno na pot. Pa kako težko, da je prepričati ženo, da ni on pri tem nič kriv ...«