Veronikina najljubša kuhinja pa ni le italijanska, pač pa tudi mediteranska, s poudarkom na zelenjavi, ne toliko na ribah. Olivno olje, bazilika, zelenjava in žar, kakšen dober sir zraven, pa je preskrbljena za več mesecev. Nekoč je poskusila tudi polže, a ko se spomni nanje, se ji še vedno pojavi cmok v grlu. ‘’Sostanovalec v času študija v Londonu, Francoz Laurent, jih je prinesel, češ da moram poskusiti njihovo tradicionalno poslastico. A se od takrat naprej držim raje njihovih tradicionalnih vin,’’ pove z ustnicami, razširjenimi v nasmešek. Sicer pa je dolgolaska nora na sladice. ‘’Moje ime je Veronika in sem odvisna od čokolade ...’’ z nasmehom prizna sogovornica in nadaljuje: ‘’Še dobro, da nisem kak vohun, ker me sploh ne bi bilo treba mučiti – za tablico čokolade vse povem!’’ Sladice so njena majhna razvada že od nekdaj, še posebej jagode s smetano, panakota s sadnim prelivom in seveda čokolada na tisoč in en način, zato so sladkarije zvezda stalnica v njenem življenju, nasprotno pa je v način svojega prehranjevanja že tu in tam vnesla nekaj sprememb. ‘’Mejnik je prišel v srednji šoli, ko so mi sendviči in pice lezli že iz ušes! Ker je moj metabolizem bolj lene sorte, sem precej pazljiva, kaj in kdaj jem. Ne želim biti odvisna od štetja gramov maščob in ločevanja dobrih in manj dobrih ogljikovih hidratov, zato jem vse, a zmerno in tako, da preveč ne obremenjujem želodca. Če sem danes, recimo, jedla lazanjo, bom jutri solato in jogurte, pojutrišnjem pa testenine s kako lahko omako.’’ V piceriji in špagetariji Favola, v prijetnem domačem ambientu, ob spremljavi nežnih zvokov kancon, pa si je zaželela testenine s tartufi, ki jih obožuje. Vsi skupaj smo se pustili razvajati z bogato izbiro pristnih italijanskih jedi, domačih testenin, ribjih jedi, mesnih jedi, kosil in jedi na žlico, bogatim solatnim barom in ponudbo za sladkosnede. V prijetni sobi s toskanskim pridihom smo preizkusili tudi dobra, dišeča in okusna vina.