Križnar, Fedr in drugi. Ali ženska lahko preživi samo s pisanjem o svojih potovanjih? Benka Pulko: Ne vidim nobene razlike med spoloma, na kar namigujete. Mislim, da mi kot avtorici, pisateljici, založnici, knjigoitržki ne gre nič boljše ali slabše zaradi tistega, kar imam v hlačah. Razlike verjetno so, vendar najbrž zaradi načina trženja, pisanja, marketinga in veliko drugih spremenljivk. Kako gre kolegom popotnikom njihov posel, ne vem, ker za vtikanje v druge nimam niti časa niti volje. Nobenega nisem videla muliti trave, torej sklepam, da vsi živijo. Ali je to izključno od prodaje knjig dvomilijonskemu narodu ali še od česa drugega, ne vem. Slovencem nam je težko in nam bo težko, vse dokler bomo ujeti v velikost tega naroda. Ko se bomo opogumili in začeli služiti tudi zunaj slovenskih meja, bo veliko, veliko bolje. Kakšen je vaš odnos do branja in pisanja? Kakšne knjige radi berete? Je kakšna knjiga tako nepogrešljiva, da ste jo vozili s sabo vso dolgo pot? Benka Pulko: Ljubim branje in rada imam pisanje. Pri slednjem trpim veliko bolj kot pri prvem. Drugo je tudi veliko bolj zahtevno od prvega. Pisanje mi jemlje veliko energije. Je najbolj utrujajoče delo, kar sem jih kadar koli počela. In eno tistih, ki najbolj obilno plačuje. Če že z denarjem ne, pa z zadovoljstvom, ko vzameš v roke svojo knjigo, jo na dušek prebereš, odložiš in se ne sramuješ, da je na mestu avtorja zapisano tvoje ime. Kar zadeva moje bralne navade, berem vse poprek, v glavnem pa veliko premalo. Imam veliko nepogrešljivih knjig. Moje malo stanovanje je polno knjig in nikoli jih nimam dovolj. Z menoj je potovala žepna izdaja Prešernovih Poezij in kopije Zlobčevih Petero čutov in tvoj glas. Zraven tega je bila z menoj vedno še ena, dve knjigi: ena na temo dežele, po kateri sem potovala, in navadno kak zanimiv življenjepis. Zakaj ste se odločili napisati potopis skoraj pet let po vrnitvi s potovanja? Leta 2003 ste že izdali slikovno monografijo, ali vam slike povedo več kot besede? Kakšne so po vašem mnenju razlike med prejšnjo in zdajšnjo knjigo? Benka Pulko: Kot rečeno, moja Pocestnica je življenjski potopis in ga doživljam kot življenjepis. Vsi, ki ne bodo sklepali samo po naslovnici in mojem imenu, bodo skoraj zagotovo prišli do istega sklepa. Potopis sem napisala leto dni po vrnitvi, Po Zemlji okoli Sonca. Tisto je bil klasični potopis v sliki in besedi. Nekoliko ponesrečeno se mi zdi vprašanje fotografinji in pisateljici, kaj je zanjo bolj izpovedno, beseda ali fotografija. Oboje, jasno! Vsako na svoj poseben, izviren način. Z besedo ne morem nikoli opisati intenzitete barve tako dobro, kot jo lahko pokažem Benka Pulko s fotografijo. In nobenega od svojih občutenj ne znam ujeti v objektiv bolje, kot možnost sodelovati s poštenimi, angažiranimi ga lahko ujamem v pisano besedo. Razlike med in pogumnimi revijalnimi založniki. mojo prvo in drugo knjigo? Hm, ogromne. Ena je velikega formata in ena malega. Ena je tiskaS svojimi potovanji ste navdihnili štena na umetniškem papirju, druga na navadnem. vilne ljudi, ki vas imajo za vzornico. Kakšen V eni je 385 fotografij, v drugi 70. V eni prevlaje vaš odnos do njih, čutite do njih kakšno duje črna, v drugi bela barva. Ena ima barvno odgovornost? Kaj svetujete tistim, ki jih minaslovnico, druga črno-belo. Za resne in globo- ka širni svet, pa ne najdejo poguma? ke razlike pa bom prepustila ocenjevanje bralBenka Pulko: Nasvet je preprost: pojdite, kacem. Jamčim samo to, da se bo skok med plamor vas vleče, in poslušajte, kar veleva srce. tnice izplačal in da se bodo zabavali. Ker pot srca je edina prava pot. Navdih je priznanje, da nekaj delaš prav in da ne škoduješ Pri trženju te knjige ste uporabili pre- svoji okolici. Spoštujem svoje občudovalce vsaj cej smelo potezo, saj je knjiga premierno tako, kot oni občudujejo mene. Častim jih zaprišla na trg skupaj z revijo Jana. V čem tiči radi drugih stvari, ki niso nič manj pomembne razlog za takšno odločitev? od onih, zaradi česar me upajo sprejeti za vzorBenka Pulko: He, he, popotniški duh, razinico. Moja odgovornost do njih se kaže tudi v skovanje novega, preizkušanje nečesa, česar tem, da sem izdala Pocestnico in povedala vse ni naredil še nihče. Tiskani mediji v Slovenito, kar so me neštetokrat vprašali, pa nisem odji so precej pri dnu. Vzroki so številni in pisani, govorila natančno in v celoti. a v nebo vpijoče dejstvo je, da eni cenijo svoje bralce bolj od drugih, da se tu in tam najde Koliko cest vas še čaka? Kakšni so naše kak v branži, ki ga ni strah poslovnih avančrti za naslednji potep? tur. Recimo, da si upajo ponuditi svojim kupBenka Pulko: Cest je zagotovo še dovolj. Večji cem tudi kaj kakovostnega, kar pač ne more problem, kot so ceste, je čas. Ko človek napistati štiri ali pet evrov. To je očitno znesek, ki še knjigo, je, kot bi imel dojenčka: težko ga puga je večina voljna zapraviti iz radovednosti. stiš samega. Potrebno je ostati z njim, mu poVeliko denarja za skoraj nič muzike … Ogabno magati, da se razvije v uspešneža. Torej bom še se mi zdi, da lahko nekdo razmesari 300 stranekaj časa doma. Pocestnica je vredna vse moni Pike Nogavičke v osem delov, jih zapakira v je pozornosti. Rada jo imam, zaupam vanjo in osemkrat preveč platnic in jih prodaja po kovidim, da ima do nje podoben odnos ogromno sih tako, da vas bo 60 let stara uspešnica staljudi. Ostajam z njo, dokler ne bo osvojila vseh la 40 evrov. Lepo vas prosim, no! Pa saj nismo src, ki še čakajo nanjo. Srečati mora še veliko potrošniki bebci! Delo Revije in Jana se očiljudi, ki so odprti za domiselno pisanje, za zatno ne norčujeta iz svojih bralcev. Kupci so bi- bavne zgodbe, ki so navdušeni nad vragolijami li navdušeni, odziv je bil odličen, knjiga je poin nenavadnimi dogodivščinami popolnoma stala uspešnica in ponosna sem, da sem imela navadnih ljudi.