Te so danes bolj neposredne, jasneje izražajo svoje želje in uživajo v spolnosti – a še pogosteje jo zanikajo. Kot namreč ugotavlja Sherly A. Kingsberg, dr. med ., klinična psihologinja in profesorica na oddelku za reproduktivno biologijo in psihiatrijo na Medicinski fakulteti CWR Univerze v Clevelandu, je v razmeroma pogostih razpravah o zdravem spolnem življenju ženski vidik te motnje obdelan površno ali sploh ne. Neredko tako pacientke kot terapevti z nelagodjem sploh načnejo to »kočljivo temo«, pogosto za to, kar ženski leži na duši, a nekako ne najde poguma in pravih besed, zmanjka časa. Veliko je tudi odvisno od terapevtovega odnosa do te »ženske težave«, njegovega strokovnega znanja, izkušenj, možnosti za resno obravnavo itd. Posledice tovrstnih ženskih stisk ali vsaj zoprnega nelagodja pa raznovrstnih napetosti v partnerskih odnosih zaradi pomanjkanja seksualnih želja so merljive, stanje pa vpliva na skoraj vsako področje njihovega življenja in lahko postanejo stalen razlog za zaskrbljenost, slabo voljo, napetosti. Ženske naj bi torej imele več možnosti za to, da bi poiskale pomoč tudi pri tovrstnih motnjah, enako, kot pri drugih zdravstvenih težavah. Prav zato je po besedah dr. Kingsbergove dobrodošla novost poseben vprašalnik, ki bo v pomoč pri odkrivanju teh motenj in izbiri primerne obravnave.