V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je po vseh svojih novitetah poskrbel še za nekaj: na Siciliji je na velikem posestvu v starem arheološkem središču Cefaluju ustanovil prvo komuno in v njej v imenu njegove filozofije–religije, ki jo je poimenoval Telema, v razvratu živel s svojimi ljubicami in ljubčki, učenci in prijatelji. To komuno podrobno opisuje v Dnevniku uživalca mamil. Po nekaj letih je imel Crowley tudi čast, da je bil prvi tujec, ki so ga fašisti Benita Mussolinija izgnali iz Italije z vsemi njegovimi privrženci vred. V tridesetih letih se je Crowley ukvarjal predvsem s stvaritvijo alkimističnega sina, imenovanega Mesečevo dete. Crowley je bil prvi, ki je odkril in objavil, da so imena starih (poganskih) bogov hkrati tudi njihove invokacije, besede za njihov priklic. Razvil je več magičnih obredov, pri njihovem snovanju se je delno zgledoval po tradiciji, uvajal pa je tudi novosti. Na vrhuncu druge svetovne vojne je napisal svoje zadnje delo z naslovom Totova knjiga, v katerem je združil staro simboliko taroka z magičnimi formulami novega eona. Slikarka Frieda Harris je pod njegovim vodstvom naslikala tudi nove karte za tarot, ki so dandanes zelo priljubljene in razširjene. Karte tarota naj bi vsebovale tajno znanje, ki je tako šifrirano, da ga neposvečeni ne morejo zlorabiti. Kabalistično drevo življenja je Crowley razširil z desetih na enajst sefirotov. Umrl je leta 1947 v domu za starce v Hastingsu. Andreja Paljevec