Na Rousseaujev koncept naravne vzgoje je poleg predpostavke o otrokovi dobri naravi najmočneje vplivala predpostavka o izvorni nagnjenosti otrokovega telesa k svobodi: "Otrok bi se moral navaditi samo na to, da nima nobene navade... Že zgodaj ga moramo pripraviti, da samostojno uporablja svojo svobodo in svoje moči, pustimo zato njegovemu telesu naravno navado, omogočimo mu, da bo vedno delal po svoji volji, čim jo bo imel." (Rousseau 1959, str. 62) "Moramo jim zato dovoliti, da neovirano uporabljajo vse tiste moči, ki jim jih je dala narava in ki jih ne morejo zlorabiti." (Prav tam, str. 67)
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Na | na | predlog; tožilnik |
| Rousseaujev | Rousseaujev | svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne |
| koncept | koncept | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
| naravne | naraven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik |
| vzgoje | vzgoja | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| poleg | poleg | predlog; rodilnik |
| predpostavke | predpostavka | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| o | o | predlog; mestnik |
| otrokovi | otrokov | svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik |
| dobri | dober | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik |
| naravi | narava | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| najmočneje | močno | splošni prislov; presežnik |
| vplivala | vplivati | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| predpostavka | predpostavka | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| o | o | predlog; mestnik |
| izvorni | izvoren | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik |
| nagnjenosti | nagnjenost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| otrokovega | otrokov | svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik |
| telesa | telo | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
| k | k | predlog; dajalnik |
| svobodi | svoboda | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik |
| Otrok | otrok | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| moral | morati | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| navaditi | navaditi | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
| samo | samo | členek |
| na | na | predlog; tožilnik |
| to | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik |
| da | da | podredni veznik |
| nima | imeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani |
| nobene | noben | nikalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik |
| navade | navada | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| Že | že | členek |
| zgodaj | zgodaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| ga | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| moramo | morati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
| pripraviti | pripraviti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
| da | da | podredni veznik |
| samostojno | samostojno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| uporablja | uporabljati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| svojo | svoj | povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik |
| svobodo | svoboda | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| svoje | svoj | povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik |
| moči | moč | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| pustimo | pustiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
| zato | zato | priredni veznik |
| njegovemu | njegov | svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, ednina, moški spol svojine |
| telesu | telo | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik |
| naravno | naraven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik |
| navado | navada | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| omogočimo | omogočiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
| mu | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost |
| da | da | podredni veznik |
| bo | biti | pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| vedno | vedno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| delal | delati | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| po | po | predlog; mestnik |
| svoji | svoj | povratni zaimek; ženski spol, ednina, dajalnik |
| volji | volja | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| čim | čim | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| jo | on | osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| bo | biti | pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| imel | imeti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| Rousseau | Rousseau | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| 1959 | 1959 | glavni števnik; arabski zapis |
| str. | str. | okrajšava |
| 62 | 62 | glavni števnik; arabski zapis |
| Moramo | morati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
| jim | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost |
| zato | zato | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| dovoliti | dovoliti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
| da | da | podredni veznik |
| neovirano | neovirano | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| uporabljajo | uporabljati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| vse | ves | celostni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik |
| tiste | tisti | kazalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik |
| moči | moč | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| jim | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost |
| jih | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| dala | dati | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| narava | narava | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| in | in | priredni veznik |
| ki | ki | podredni veznik |
| jih | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost |
| ne | ne | členek |
| morejo | moči | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| zlorabiti | zlorabiti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
| Prav | prav | členek |
| tam | tam | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| str. | str. | okrajšava |
| 67 | 67 | glavni števnik; arabski zapis |