Dr. Trontelj v imenu državne komisije za medicinsko etiko meni, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki je zapisana v ustavi, le načelna pravica, ki na vsakršen način in v vsakih okoliščinah pač ni uresničljiva ali celo iztožljiva. Umetna oploditev z donatorskim semenom, ki bi bila opravljena na samski ženski, ki ni neplodna, po njegovem odpira etične ugovore. »Država s svojo zakonodajo in zdravnik, odgovoren za postopek, prevzemata nase tudi del odgovornosti za blaginjo prihodnjega otroka. Zdravnikova odgovornost obsega najmanj presojo okolja in razmer, v katere se bo otrok rodil. Državna komisija za medicinsko etiko se je opredelila za načelo, da ima otrok, ki naj bi bil spočet z biomedicinsko pomočjo, vsaj v izhodišču pravico do razmer, ki mu bodo čim bolj verjetno omogočile zdrav razvoj, in da je ta pravica nad pravico ženske in moškega do starševstva.« Pri tem poudarja, da ne gre samo za očetovo socialno vlogo, ampak tudi za psihološko potrebo odraščajočega otroka po identiteti in po vzoru, ob katerem se razvija v osebnost. Vendar pa je Trontelj k polemiki v zadnjih dneh dodal nov element: »Temu stališču je resda mogoče postaviti nasproti trditev, da lahko govorimo le o večji ali manjši verjetnosti, da bo otrok brez očeta nesprejemljivo prikrajšan. Poleg tega zakon govori o zdravljenju, in zdravljenja razen v izjemnih okoliščinah ni mogoče odreči nikomur. Po teh dveh razmislekih je do pomoči pri spočetju upravičena tudi ženska brez partnerja, ki zaradi medicinskega vzroka ne more zanositi po naravni poti.« Kakšen je torej sklep, ki ga ponuja? Da bi se stroka morda celo sprijaznila z umetno oploditvijo neplodnih samskih žensk, nikakor pa ne z umetno oploditvijo plodnih samskih žensk. Zakon namreč govori izrecno o zdravljenju, kar pomeni, da dosledno prepoveduje tako umetno oploditev zdravih zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev kot umetno oploditev zdravih samskih žensk. Dr. Vrtovčeva ob tem dodaja, da sedanja zakonska rešitev tudi brez dopolnila LDS samskim neplodnim ženskam daje možnost do umetne oploditve o teh izjemnih in redkih primerih naj bi namreč odločala posebna državna komisija, ki bo nadzorovala postopke oploditev z biomedicinsko pomočjo. Vprašanje pa seveda je, če bo komisija ne le v teoriji, ampak tudi praksi resnično pripravljena narediti izjemo, ki bo v direktnem nasprotju z zakonom.