Na odru je tudi tradicionalna kitajska dvodimenzionalna lutka senčnega gledališča, ki je projicirana na platno in se giblje v neskončnih prostorskih znakih, čeprav je orientirana in vezana na plesalca Edwarda Cluga. Ta pa v sencah lutke odkriva njene in svoje meje med oblastjo in pokornostjo, med prostorsko svobodo in omejitvijo, med radovednostjo in izkušnjo, med odkritjem in željo po vrnitvi v prvotno stanje, med pobegom in ujetostjo – simbolična in psihološka gibalna nasprotja. Ko se osvobodi lutke, se v drugi zanki njegova domnevna svoboda spet ujame v meje, ki jih človeško telo in um ne moreta prestopiti.