V majhni državi mora biti gospodarski sistem veliko preprostejši in bolj učinkovit kot v veliki državi, saj je to edina možnost za nadomestitev razmeroma visokih stroškov delovanja državnih institucij, ki se jim nobena samostojna država ne more odreči. Od tod tudi visoka raven javne porabe v majhni državi, ki se ji ni mogoče izogniti zaradi potrebne institucionalne zgradbe parlamentarne demokracije in socialne varnosti, ki je v majhni državi potrebnejša kot v veliki. Socialna varnost je namreč pogoj politične stabilnosti (ta politični trik so v preteklosti najbolje razumeli komunisti), ki je na drugi strani pravo političnoekonomsko izhodišče gospodarskega razvoja majhne države. In tako smo pri skrajni ugotovitvi politične ekonomije majhne države. V njej sta namreč ekonomija in politika veliko bolj prepleteni in ta prepletenost je veliko bolj usodna kot v velikih državah. Od tod nenavadna politizacija slovenskega gospodarstva in ideologizacija povsem nevtralnih gospodarskih procesov v tržnem gospodarstvu. Logična prevlada politike nad ekonomijo, ki je značilnost starega komunističnega gospodarskega reda, dobiva novo preobleko, katere podstat je med drugim velikostna logika slovenskega gospodarstva. Sklep je torej jasen. Majhna država je politično bolj občutljiva kot velika, njen gospodarski sistem je bolj socialno tržno naravnan, gospodarska politika pa ima manj manevrskega prostora kot drugje.