Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje vrednost posebnega premoženja tožnice oziroma dveh zemljišč, ki ju je prejela v dar od očeta ter vložila v skupno premoženje, ugotovilo napačno, saj ni ugotovilo vrednosti gozdnega dela zemljišča par. št. 1260/3, prav tako pa k vrednosti zemljišč tudi ni prištelo stroškov za gradbeno in projektno dokumentacijo. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke (list. št. 119-128) izhaja, da zemljišče parc. št. 1260/3 sestavljata tako stavbno zemljišče, kot tudi gozd, pri čemer je izvedenec ocenil zgolj vrednost stavbnega dela nepremičnine, glede gozda pa je navedel, da ga lahko oceni izvedenec gozdarske stroke. Kljub temu, da je tožena stranka dokaz z izvedencem gozdarske stroke pravočasno predlagala, sodišče vrednosti gozdnega dela ni ugotavljalo, pač pa je kot vrednost celotne nepremičnine vzelo zgolj vrednost stavbnega zemljišča. Glede na dejstvo, da je ostalo neovrednotenih 1.191 m2, ocena sodišča ne more odražati prave vrednosti nepremičnine. Pri oceni vrednosti nepremičnin, ki ju je tožena stranka vložila v skupno premoženje, pa bi, kot utemeljeno navaja pritožba, sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi stroške gradbene in projektne dokumentacije. Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da sta bili toženki s strani očeta podarjeni nepremičnini parc. št. 1260/2 in 1260/3, pred sklenitvijo pogodbe pa je bila pridobljena tudi gradbena in projektna dokumentacija. Ker je slednja vrednost zemljišča povečala, sta bili toženki podarjeni nepremičnini vredni vsaj toliko, kot znaša seštevek vrednosti zemljišč ter dokumentacije. Navedeni nepremičnini, vključno z dokumentacijo, ki se nanju nanaša, sta brez dvoma predstavljali toženkino posebno premoženje, ki je bilo pridobljeno pred začetkom skupnih vlaganj in ga je potrebno obravnavati ločeno od preostale fizične in finančne pomoči sorodnikov pravdnih strank.