Pri tem je seveda na mestu vprašanje, kako je mogoče, da si službe, ki jih davkoplačevalci plačujemo za to, da opravljajo tako delo, privoščijo, da prezrejo sodelovanje pri tovrstnih analizah. Navsezadnje je ena poglavitnih nalog Inštituta RS za varovanja zdravja prav ta, da zbira zdravstvene podatke, jih vrednoti in jih daje na razpolago drugim zainteresiranim – tudi tujim inštitucijam. Najhuje je morda prav to, da pri navedeni raziskavi ni šlo za neko slovensko interno zadevo, ki bi jo bilo mogoče tudi pomesti pod preprogo, pač pa so pristojni s svojim nedelom metali slabo luč na našo državo v mednarodnem pogledu: analiza je mednarodna in tako je Slovenija kot kaka zdravstveno zaostala država izpadla tudi po zaslugi nedela najvišjih zdravstvenih inštitucij v državi. Zunanjim opazovalcem je namreč prav malo mar za domača pojasnila in relativiziranje podatkov, češ da tako hud padec Slovenije »ne more odražati dejanskega stanja«.