Določila 155. čl. ZOR ob povedanem ni moč razlagati tako, da je pravno priznana le v tem določilu opredeljena negmotna škoda. Res je to določilo uvrščeno med splošna načela o povrnitvi škode. Toda pomen in namen splošnih načel tega oddelka ZOR (z naslovom Povzročitev škode) je v splošni in načelni opredelitvi predpostavk civilnega delikta. Predpostavka civilnega delikta je vsekakor tudi obstoj škode. Z obravnavanjem gmotne in negmotne škode na način, kot je razviden iz besedila 155. čl. ZOR (prim. zgoraj), ko sta gmotna in negmotna škoda obravnavani skupaj, je po presoji revizijskega sodišča jasno izraženo, da povrnitev negmotne škode v našem pravnem redu ni izjema. Ni pa moč tega določila razlagati tako, da zaradi uvrstitve med splošna načela omenjenega oddelka ZOR, drugačna opredelitev pojma škode v specialnih določbah sploh ni mogoča, da je določilo 155. čl. ZOR "višje" kot določilo 199. čl. ZOR. Takšno razlogovanje omenjenih določil ZOR pove, da tudi pravna oseba, pri kateri se posledice posega v njene osebnostne pravice ne morejo odražati kot neugodni občutki, lahko utrpi pravno priznano negmotna škodo. Zato lahko zahteva povrnitev te škode po 199. čl. ZOR.