Če je prišlo v Kopru do cerkvene razveze (divorcium ecclesiae), kadar se je izkazalo, da eden od zakoncev nikakor ne more občevati z drugim, je prišlo do delitve imetja med možem in ženo. Mož je moral na ženino zahtevo le-tej dati za hrano in obleko v skladu z velikostjo zakonskega premoženja, sam pa je upravljal skupno imetje, dokler se ni žena v soglasju z možem vrnila domov (STKP I/21). Tržačanka, ki je živela ločeno od moža, s katerim sta bila soglasno narazen, se je vrnila pod nadzor svoje družine. Dogovore je smela sklepati s soglasjem očeta in matere, če pa ju ni imela, s soglasjem dveh sorodnikov. Če tudi teh ni bilo, sta morala dati soglasje dva "dobra" moža, ki ju je imenovala oblast (STTS II/59).