Zelo podobno razmišljajo v Študentski organizaciji Slovenije, kjer menijo, da je nujna tudi revizija štipendijskega zakona s spremembami, ki omogočajo večjo dostopnost štipendij, saj se število le-teh zmanjšuje. Prek projektne skupine Kajpami.si se zavzemajo tudi za formaliziranje oziroma ovrednotenje študentskega dela, in sicer na način, da se ga upošteva kot pridobljene delovne izkušnje v sklopu študentskega, mladinskega in prostovoljnega dela. »Študentsko delo je vrsta fleksibilnega dela, ki se ne more enačiti z rednim delom. Študentski status zagotavlja posamezniku, da nemoteno nadaljuje izobraževanje, kar ga loči od delovno aktivnega prebivalstva,« pojasnjuje njihova predstavnica za odnose z javnostmi Natalija Pavlin. Prepričani so, da je študentsko delo v Sloveniji, ob pomanjkanju in nezadostni višini drugih socialnih transferjev, še vedno socialni korektiv, ki študentom v času študija omogoča kritje stroškov med študijem. »Na ŠOS ocenjujemo, da zaradi študentskega dela lahko študij nadaljuje kar tretjina študentov. Nujno pa je, da država okrepi nadzor nad študentskim delom, saj je ta oblika velikokrat izkoriščena tako s strani delodajalcev kot tudi s strani posameznikov, ki nimajo statusa študenta,« pravijo. Študentsko delo naj se torej ne omejuje, šteje naj se med delovne izkušnje, ne pa tudi v delovno dobo, je stališče študentov.