Celje - Na okrogli mizi o gospodarski prihodnosti Slovenije, ki sta jo pripravila Društvo ekonomistov Celje in GZS, je Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete dejal, da je glavni problem EU kriza socialne države, ki se kaže zlasti v nekonkurenčnih razmerah poslovanja evropskih družb. Dejal je, gre pri cenah nafte, ki podirajo vse rekorde, za izrazito politično špekulativne zgodbe. V zvezi z azijskim modelom, ki je grajen na poceni delovni sili, je Kovač menil, da gre za gospodarstvo, ki je trenutno v dobrem konkurenčnem položaju, vendar ga razvojne težave še čakajo. Po njegovem so položaj, vloga in gospodarska moč Kitajske precenjeni. Najti bo treba formulo, ki bi svet uravnotežila in omogočila globalizacijo po meri človeka, ker so meje globalnega sveta že dosežene. V tem kontekstu je poudaril, da ima velika množica ljudi premoženje, ki ga ne morejo aktivirati kot podjetniški kapital. Pomočnik generalnega direktorja Preventa Tomaž Jeršič je pojasnil, da cena delovne sile ni edini vzrok za širitev podjetja na tuje trge. Prevent sledi Volkswagnu, ki je njihov največji kupec, za uspeh na tujih trgih pa po njegovih besedah ni recepta. Ker Prevent v Braziliji ni našel družbe, ki bi mu bila pisana na kožo, je kupil zemljišče za gradnjo tovarne. Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Miro Sotlar je opozoril, da se Slovenija, ki dosega 47 odstotkov povprečne evropske produktivnosti, uvršča med neinventivne države, kot je Španija. Skupaj z njo je v skupini tistih neinventivnih držav, ki imajo največjo kupno moč. Sotlar bi vsaj 2,5 odstotka fiksnega dela državnega proračuna namenil za tehnološki razvoj. Kovač je poudaril, da je svetovno gospodarstvo inflacijsko manj občutljivo za rast cen nafte kot v 70. letih prejšnjega stoletja. Prepričan je, da ta vsaj kratkoročno ne bo povzročila inflacije. V. E.