V soboto je koprsko pristanišče sprejelo velikanski tovor. Španski, natančneje že napol baskovski Portland San Antonio pa ni več takšen rokometni velikan, kot je bil nekoč. Igralci Cimosa Kopra so ga v Ligi prvakov spravili na kolena, slovenski legionar Renato Vugrinec v dresu Svetega Antonija – glavni pokrovitelj je cementarna – pa je pokazal predstavo, ki ni spominjala na zlato obdobje. Po koncu dvoboja pa je sedmi sili sporočil: »Odločil sem se, da ne bom več igral za slovensko reprezentanco, to sem že povedal selektorju Miru Požunu . Najprej sem bil pripravljen igrati za Slovenijo, po premisleku pa sem uvidel, da je čas za slovo in mlajše igralce. Zelo sem si želel, da bi odigral svetovno prvenstvo na Hrvaškem, bilo bi tako, kot bi igrali doma. Ciljali bi na odličje, a na žalost se nismo uvrstili na prvenstvo,« je dejal 33-letni Ptujčan. A če bi igral tako, kot je prvi polčas igral v Bonifiki, Požun, roko na srce, ne bi imel razloga, da ga pokliče v izbrano vrsto. Iz igre je imel strel 6-1, enkrat sta mu sodnika v napadu piskala prebijanje, skratka, bilo je porazno. Baskovski trener Chechu Villaldea ga je zamenjal že v 18. minuti, Cristian Malmagro je bil neprimerno boljši na položaju desnega zunanjega igralca. V drugem polčasu je Vugrinec s tremi zaporednimi zadetki pomagal gostom do vodstva petih zadetkov, a so Koprčani v vroči končnici zmagali z 31:29. Tokratni strelski izkupiček Vugrinca je bil 12-4, zgrešil pa je tudi odločilen poskus pri izidu 30:29. Vsekakor pa je njegova reprezentančna zgodba že pravi cirkus. Po potekli pogodbi je iz Celja odšel – brez odškodnine – v Magdeburg, vodstvo kluba iz knežjega mesta pa ga je tožilo, saj je bilo kljub novim razmeram v Evropi prepričano, da je upravičeno do denarja. Celje je vrh, smetana in moč slovenskega rokometa ter izbrane vrste, zamere ne izginejo čez noč, Ptujčan pa je kot član slovenske reprezentance zadnje veliko tekmovanje odigral na evropskem prvenstvu leta 2006 v Švici. Prizadele so ga tudi kritike na njegov račun ob predstavah v izbranem moštvu. Požun ga je vpoklical in ga pregovoril, da odigra junijske kvalifikacije za svetovno prvenstvo, a je Slovenija neslavno pogorela v dveh tekmah s Slovaško, Vugrinec pa je odigral porazno. Tudi predstava v Kopru je pokazala, da je levoroki Vugi še naprej na padajoči krivulji svoje športne poti in da izbrana vrsta potrebuje svežo kri. Poleg tega je Vugrinec še pred dnevi zatrjeval, da mu ne manjka motiva za reprezentančno igranje, a si je premislil v rekordno kratkem času. Notranji boji so bili očitno hudi, misli in ideje nejasne, pred zdajšnjo reprezentančno akcijo kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2010 pa je pri sebi stvari postavil na točko. To so naredili tudi Koprčani, saj so na krilih vratarjev Blaža Vončine in Darka Stanića , Aleksandra Stojanovića , Draška Mrvaljevića in v končnici Roka Praznika pokorili rokometnega Svetega Antonija.