V obravnavanem primeru je organ podatke o tretji pogodbeni stranki pridobil v zvezi z menjalno pogodbo, ki jo je sklenil z drugo pogodbeno stranko. Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v menjalno pogodbo ugotovil, da se je tretja pogodbena stranka s pogodbo zavezala, da bo v svojem imenu in za račun drugo pogodbene stranke, doplačala razliko v vrednosti med parcelami, ki so bile predmet menjave. Tretje pogodbena stranka iz pogodbe ni prejela nobenih koristi, prav tako ni prevzela nobenih obveznosti v zvezi z razpolaganjem s stvarnim premoženjem države. Tretje pogodbena stranka je v pogodbeno razmerje z organom vstopila samo posredno in sicer v delu, v katerem je prevzela del obveznosti drugo pogodbene stranke. Pooblaščenec ni sledil pritožbenim navedbam drugega prosilca, da bi se tretja pogodbena stranka s tem, ko je sprejela pogodbo z državnim organom, morala zavedati, da so vsi pravni posli države javni. Tretje pogodbena stranka namreč »ni sprejela pogodbe z državo«, ampak je v razmerje z organom vstopila posredno, preko zasebnopravnega razmerja z drugo pogodbeno stranko. Tretje pogodbena stranka se je namreč le zavezala, da bo organu, v svojem imenu in za račun drugo pogodbene stranke, izpolnila določen del obveznosti drugo pogodbene stranke. Razmerje med drugo in tretje pogodbeno stranko, bi bilo lahko urejeno tudi dvostransko, brez sodelovanja organa. Tretje pogodbena stranka tako ni imela obveznosti, da organu posreduje svoje podatke, v pogodbeno razmerje z njim pa je vstopila izključno v interesu drugo pogodbene stranke in ne v svojem lastnem interesu. Pooblaščenec tako ugotavlja, da vloge tretje pogodbene stranke v menjalni pogodbi, ne gre enačiti z vlogo drugo pogodbene stranke. Kot stranka menjalne pogodbe, s katero je organ zamenjal nepremičnine, nastopa drugo pogodbena stranka, predmet pravnega razmerja med tretje pogodbeno stranko in organom, pa v ničemer ni razpolaganje z državnim premoženjem. Po mnenju Pooblaščenca razkritje identitete tretje pogodbene stranke tudi v ničemer ne bi vplivalo na vprašanje, ali je organ v konkretnem primeru gospodarno razpolagal z državnim premoženjem. Znesek razlike v vrednosti zamenjanih parcel, ki ga je plačala tretja pogodbena stranka, je organ prosilcema namreč razkril, prosilca pa v tem delu tudi nista vložila pritožbe. Tako tudi niso utemeljene pritožbene navedbe prvega prosilca, da je samo s tem podatkom mogoče oceniti, ali je bilo ravnanje organa oziroma vlade gospodarno.