Toda to dogajanje je bilo šele zlovešča napoved naslednjega poskusa izničenja urbanizma. V času približevanja Slovenije Evropski uniji je bilo treba harmonizirati skoraj vso zakonodajo z »evropskim« pravnim redom. Ker ostaja urejanje prostora v Evropski uniji še naprej v nacionalni pristojnosti, se je priprava nove prostorske zakonodaje tako zavlekla, da je moralo v ta gordijski vozel končno poseči Ustavno sodišče Slovenije. Šele ko bi po njegovi razsodbi nastala na področju poseganja v prostor pravna praznina, smo dobili ZUreP-1 in ZGO-1. O dejstvu, da gre pri obeh zakonih za dva izjemno pomembna dokumenta za bodoči razvoj Slovenije, sploh ne gre dvomiti. Da pa sta zakona res pripravljena tako, kot se od tako pomembnih dokumentov pričakuje, o tem pa lahko žal že podvomimo.