Sicer pa je hrvaška opozicija dober mesec pred volitvami šibkejša, kot je bila kdajkoli. Tako neenotna in neodločna je, da sploh ni mogoče pričakovati kakšnega njenega skupnega predsedniškega kandidata. Pravzaprav v opoziciji niso soglasni o tem, ali je v praktično izgubljenem položaju zanjo bolje nastopiti proti Tuđmanu s skupnim kandidatom ali bi imeli več možnosti z več strankarskimi kandidati. So pa bili vsi opozicijski veljaki enotni, da predsedniških volitev ne kaže bojkotirati, ker bi bilo to zanje pravi politični polom. Vlado Gotovac si sicer želi kandidirati za vso opozicijo, vendar tega verjetno ne bo dočakal. Račanovi socialni demokrati bodo za predsedniškega kandidata verjetno izbrali Zdravka Tomca, kmečka stranka se o kandidatu še ni odločala, verjetno pa bo to njen predsednik Zlatko Tomčić. Predsedniku Tuđmanu se utegne za tekmeca prikazati še kakšen kandidat iz vrst političnih obrobnežev. Zato je za zdaj bistveno vprašanje le to, ali bo predsednik že v prvem krogu zbral več kot polovico glasov in se s tem izognil drugemu krogu, za katerega bi opozicija morda le izbrala skupnega kandidata. Napovedi so zanj nadvse ugodne, saj sedanje raziskave javnega mnenja kažejo, da bi ga volilo 60 odstotkov volilcev. O tem ne gre dvomiti, še posebej, če se bo 30. maja za dan hrvaške državnosti res zmagoslavno pripeljal v Vukovar, simbol hrvaškega trpljenja in zmag. (aš)