Če s pestmi udarjamo po telesu, spodbujamo boljši pretok in aktiviramo či. Zapestja naj bodo mlahava, tako da gibanje izvira iz komolcev. Dlani bi morale plahutati gor in dol na sproščenih zapestjih. Najlažja je masaža s prsti. Težavnost se stopnjuje z robovi dlani, dlanmi, nežno stisnjenimi pestmi in obema dlanema, stisnjenima skupaj. Določeni deli telesa (na primer lobanja) zahtevajo nežnejšo masažo kot drugi (na primer zadnjica), kjer lahko udarjamo močneje.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
s z predlog; orodnik
pestmi pest samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
udarjamo udarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
po po predlog; mestnik
telesu telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
spodbujamo spodbujati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
boljši dober splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
pretok pretok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
aktiviramo aktivirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
či či samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zapestja zapestje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
naj naj členek
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mlahava mlahav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
gibanje gibanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
komolcev komolec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Dlani dlan samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
morale morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
plahutati plahutati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
gor gor splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
dol dol splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
sproščenih sproščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
zapestjih zapestje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
Najlažja lahek splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
masaža masaža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
prsti prst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Težavnost težavnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
stopnjuje stopnjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
robovi robov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
dlani dlan samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
dlanmi dlan samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
nežno nežno splošni prislov; nedoločena stopnja
stisnjenimi stisnjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
pestmi pest samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
obema oba celostni zaimek; ženski spol, dvojina, orodnik
dlanema dlan samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, orodnik
stisnjenima stisnjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, dvojina, orodnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Določeni določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
deli del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
telesa telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
lobanja lobanja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zahtevajo zahtevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
nežnejšo nežen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, tožilnik
masažo masaža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zadnjica zadnjica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kjer kjer podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
udarjamo udarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
močneje močno splošni prislov; primernik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Spodbudimo življenjsko energijo
avtor: neznani avtor