Pogosto se sprašujem, zakaj in kako se zgodi, da starši izgubijo stik z lastnim otrokom. Brez dvoma do tega pride postopoma, kljub temu pa najbrž obstaja točka, od koder ni več poti nazaj oziroma na kateri se začnemo spraševati, kako povrniti zaupanje in ponovno vzpostaviti bližino. Je to sploh mogoče? Vez med otrokom in starši je po mojem mnenju najmočnejša vez, kar jih obstaja. Če se ta pretrga, se to manifestira na najrazličnejše načine, ki so za vpletenega posameznika bolj ali manj boleči, nikoli pa ga ne puščajo neprizadetega. Številni primeri, bolj in manj drastični, to nazorno ilustrirajo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sprašujem spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
izgubijo izgubiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
stik stik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
z z predlog; orodnik
lastnim lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
otrokom otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Brez brez predlog; rodilnik
dvoma dvom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
do do predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
postopoma postopoma splošni prislov; nedoločena stopnja
kljub kljub predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
pa pa priredni veznik
najbrž najbrž členek
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
točka točka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
koder koder podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
več več členek
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
oziroma oziroma priredni veznik
na na predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
začnemo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
spraševati spraševati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
povrniti povrniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zaupanje zaupanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
ponovno ponovno splošni prislov; nedoločena stopnja
vzpostaviti vzpostaviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
bližino bližina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
sploh sploh členek
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Vez vez samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
otrokom otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
po po predlog; mestnik
mojem moj svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, ednina
mnenju mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
najmočnejša močen splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
vez veza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
pretrga pretrgati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
manifestira manifestirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
najrazličnejše različen splošni pridevnik; presežnik, moški spol, množina, tožilnik
načine način samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
vpletenega vpleten deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
posameznika posameznik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
bolj bolj splošni prislov; primernik
ali ali priredni veznik
manj manj splošni prislov; primernik
boleči boleč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
puščajo puščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
neprizadetega neprizadet splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
Številni številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
primeri primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
manj manj splošni prislov; primernik
drastični drastičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nazorno nazorno splošni prislov; nedoločena stopnja
ilustrirajo ilustrirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Celjan
avtor: neznani novinar