Namiko Takase* je privlačna 46-letnica, od nog do glave oblečena v Prado. Diplomirana ekonomistka, ki svoji službi namenja večino svojega časa, se je za usodni 'da' odločila pozno. V zgodnjih tridesetih. »Tako kot večina mojih vrstnic,« pravi. S soprogom sta priredila nepozabno poročno zabavo, preselila sta se v skupno stanovanje in Namiko je začela razmišljati o novem družinskem članu. Štirinajst let pozneje sta zakonca Takase še vedno brez naraščaja. »Pa ne zato, ker ne bi mogla imeti otrok, pač pa zato, ker preprosto nikoli nisva seksala,« vdano v usodo pove Namiko, ki je bila še do pred kratkim devica. In še zdaleč ni edina. Na Japonskem je zakoncev, ki nimajo nikakršnega seksualnega življenja, namreč neverjetno veliko. Številka je tako visoka, da strokovnjaki celo napovedujejo neizogibno demografsko katastrofo. »Moški živijo za svoje službe. Nekateri so se žena naveličali, drugi, kot denimo v mojem primeru, si spolnih odnosov z ženo niso nikoli niti želeli. Večina japonskih mož soproge dojema kot nadomestne matere ali pa sestre – preblizu, da bi si želeli seksati z njimi. In ženske to sprejmemo, saj smo na tovrstni vedenjski vzorec navajene iz odnosov svojih mater in očetov,« razlaga Namiko. Japonski moški se nad trdno ukoreninjeno tradicijo, ki jih 'sili', da spolne užitke poiščejo zunaj domače spalnice, ne pritožujejo. Zakaj le, na voljo imajo pornografijo in v državi vse bolj cvetočo seksualno industrijo, ki uspešno skrbi za vse njihove potrebe. »Z nami je drugače,« pravi Namiko. »Ženske nimamo nič. Nobenega izhoda. Vdati se moramo v usodo. No, vsaj do zdaj smo se morale ...« navihano pomežikne in zraven malce zardi.