Iz prenapolnjene prestolnice lahko kaj hitro pobegnemo v navidezni mir podeželskega okolja, saj jo zelena bengalska ravnica obdaja z vseh strani. No, mir je tam relativen, kajti tudi na vasi je še kako občutiti gosto naseljenost. Kamor koli se obrneš, povsod je polno ljudi. Še posebno pa belci pritegnemo pozornost domačinov, tako da se k naključnemu obiskovalcu obrne vsa vas. O kakšni zasebnosti ali, bog ne daj, osamljenosti, torej ni mogoče niti pomisliti. Strmenje v neznani obraz je priljubljen hobi vsega naroda. Nemalokrat se mi je zgodilo, da sem postal tarča nekaj tisoč radovednih pogledov v bengalski vasi ali pa na kaki avtobusni postaji. Drugega mi ni preostalo, kot da sem bedaste poglede vračal, potem pa smo se vsi nasmejali.