Pojem performansa, besedo bi lahko prevedli kot predstavo, uprizoritev ali kar nastop, je sicer zelo širok, zato so omejitve že zaradi festivalskega koncepta nujne. Festival Performa se osredotoča na odrski performans s poudarkom na združevanju različnih umetnostnih, tehničnih in predstavitvenih sredstev - torej večpredstavnosti oziroma multimedije. Po besedah programskega vodje Tomaža Brenka se tudi v sodobnem gledališču, ki sicer izhaja iz gledališke "klasike", meje med odrom in avditorijem vse bolj brišejo in vanj prodirajo nova izrazna sredstva, ki so še nedavno veljala za nekakšen tabu. Pri performansu, sploh multimedijskem, pa takšna zvrstna kontaminacija odrskega ne predstavlja le dodatka ali popestritve, ampak je pogosto samo izhodišče ali osrednji element. Kar je v klasičnem teatru skoraj prepovedano, je v performansu zaželeno ali celo temeljno. V sodobnem multimedijskem performansu naj bi obstajala dva poglavitna genetična principa: eden izhaja iz okvirjev gledališke naracije in jih nadgrajuje z novimi izraznimi možnostmi, te pa stopajo v ospredje in preraščajo gledališko osnovo, drugi pa izhaja iz multimedijev in njihovih izraznih možnosti samih ter jih z združevanjem in dopolnjevanjem, pa tudi z navezavo na tradicijo, nekako vrača v bližino gledališke oziroma odrske prezentacijske forme.