Čeprav velja Bacon (1909-1992) za divjega in prevratnega umetnika, je bil močno navezan na tradicijo umetnosti. Verjetno je k temu prispevalo tudi dejstvo, da je bil samouk in se je veliko naučil ob študiju starih mojstrov, hkrati pa je bil zavezan realizmu, četudi ga ni razumel v smislu golega upodabljanja videnega. Govoril je o nujnosti, da bi bil realizem iznajden na novo, ves čas odkrivan na novo. Pri tem se je skliceval na Van Gogha in njegovo pismo, v katerem ta govori o nujnosti spreminjanja upodabljane realnosti, ki naj, ob uporabi bistvo zadevajočih »laži«, postane bolj resnična od golega videza. »To je edini način, da slikar poustvari intenzivnost realnosti, ki jo želi ujeti,« je menil.