Razprave o morebitnem tretjem hrvaškem GSM operaterju niso več tako vroče kot pred časom. Razloga sta vsaj dva. Prvi je formalne narave in sicer gre za duopol, ki obstoječa GSM operaterja HTcronet in VIPnet vsaj za nekaj časa varuje pred prihodom tretjega operaterja (trajanje je različno glede na frekvenčno območje 900 MHz ali 1800 MHz). Če bi se hrvaška država odločila požreti svojo besedo in dovoliti vstop tretjega še pred iztekom pogodbenega obdobja duopola, bi HTcronet in VIPnet gotovo zahtevala odškodnine, ki bi bile predmet neizprosnih pogajanj. V javnosti zato ni več slišati ugibanj kdo bi lahko bil tretji operater. Pred časom sta se namreč neuradno omenjala kanadski TIW in HEP v skupnem nastopu, toda kaže, da navdušenje kopni zlasti zato, ker v državah z dokaj zasičenim GSM trgom (in Hrvaška ni daleč od tega) kaže, da za več kot dva ali izjemoma tri operaterje prostora preprosto ni (četrti italijanski operater Blu je denimo ugasnil ravno pred kratkim). Prav tako je z negotovostjo obdan morebitni UMTS razpis kajti ponekod UMTS omrežja že preskusno delujejo, ponekod pa (neredko hudo preplačane) UMTS licence vračajo. Na Hrvaškem pa je še neizpodbitno dejstvo, da razširjenost interneta ne dosega takih vrednosti kot bi jih pričakovali glede na razvitost telekomunikacijskega omrežja ali glede na razmere v bližnjih in podobnih državah, kar ob nižji kupni moči prebivalstva v primerjavi s Slovenijo gotovo ne gre v prid nastajanju morebitnega hrvaškega UMTS omrežja, toda interes zanj vendarle obstaja.