»Zalaufalo je…,« se je precej na glas priduševal pokojni Kramberger, ko je s svojo afno vzbujal pozornost in prodajal svoje knjige. Seveda tudi pri nas po Gorenjskem. »Zalaufala« je tudi mati Narava in nam nasula snega. Imamo pravo zimo, ki smo jo skoraj že pozabili. Spominjamo se le neurejenih razmer na naših cestah ob podobnih zimskih razmerah. In ponovno poslušamo, da se ne da, da so cestarji sicer na delu, toda...Izbrana osebnost leta nikakor ne more imeti teh »ne-jev« - ne moremo in ne gre lastnosti. Četudi bi naj prihajal z Gorenjske.Prav Delova osebnost za leto 2002 je Gorenjec, Kropar, doktor ekonomije Janez Potočnik. Na kratko evropski minister, formalno pa minister brez listnice, glavni pogajalec z Evropsko unijo. Ob prejetju nagrade minuli ponedeljek se je dr. Potočnik zahvalil in povedal, da je vse v ljudeh, uspeh v ekipi, ki jo izbereš. Da so pogajanja z EU vseeno pogajanja in ne samo prepisovanje direktiv in da je vstopanje v EU precej dolgočasna in naporna zadeva in da njegovo ekipo čakajo še težki časi, konflikti in napornejša pogajanja. Janez Potočnik je minister z največjo kredibilnostjo v javnosti. Tako mu prisoja anketa, ki jo je pred kratkim naredil časnik Finance med gospodarstveniki. Velja za človeka z velikim elanom, prijaznostjo, dobrovoljnostjo in pripravljenostjo, da prisluhne argumentom.Vse to je prepričalo urednike Dela in novinarski kolektiv, da so prvič imenovale Gorenjca za osebnost leta. Prvič po letu 1990, odkar imenujejo osebnosti v tem časniku, in prvič po štirih letih v taki obliki izbiranja. Tokrat tudi niso izbirali tuje osebnosti leta, temveč so nagrado podelili še 25-letni Marti Gregorčič, mladi raziskovalki, ki ravno končuje magisterij iz sociologije kulture. Njen glas smo slišali lani poleti, ki je postal tudi glas mladih iz Avtonomne cone Molotov. Marta ne pripada politični opciji, je pa sodelovala pri zborniku Ne nato, mir nam dajte. Je taista Marta, ki je na TV soočanju o Natu dodobra »poklopila« in razjezila ministra Rupla in Grizolda.Se pa borbe in različna mnenja krešejo tudi na Delu. Tudi med predsednikom uprave Jurijem Apihom in odgovornim urednikom Mitjo Meršolom. Zanesljivo bo letos še kaj slišati. Mitja Meršol je kratko prireditev lepo izpeljal, Jure Apih pa se je po prireditvi zapletel v pogovor z vedno prikupno in zanimivo Mišo Molk in Andrejem Lesjakom, direktorjem Dela Revije. Vsi trije so veliki urednik in v slovenskem medijskem prostoru bi se lahko spomnili še kak svoj projekt in zagotovo uspeli. Vsi trije imajo težave, o katerih nas vseskozi obveščajo vsak po svoje. Miša Molk na TV, Andrej Lesjak z revijama Stop in Jana, ki jima pada naklada navkljub odmevnim prireditvam, kot sta Janina Slovenka leta in Stopovi Viktorji. Slišati je, da oba urednika Melito Berzelak in Igorja Saviča menjajo. Leto se je pravkar pričelo in za spremembe bo dovolj časa.Volitve in novo leto je prineslo kup sprememb tudi Janezu Sušniku, novoimenovanemu predsedniku Državnega sveta. Janez Sušnik je sicer Kranjčan, ki zdaj živi v Šenčurju, kjer je kandidiral za župana in »pogorel«. Pravijo, da bolj zaradi tega, ker so ga imeli za Škofjeločana kot pa zaradi politične opcije. Sušnik je bil dobrih 25 let direktor Alpetourja v Škofji Loki, vse do njegovega konca in prevzema Viator Vektorja, kjer za zdaj še službuje kot svetovalec in pomočnik direktorja. Pravi, da ne bo mogel sedeti na obeh stolih in da se bo službi v Viatorju odrekel. Odprodal je tudi svoje družbeniško imetje v Alpetourju in denar zagotovo dobro »obrnil«. Spleti okoliščin so bili za Janeza Sušnika več kot uspešni in srečni. Od poslovnega poraza v Alpetourju in prevzema njegove firme do predsednika Državnega sveta. Lepa reč. Mar ne. Tomaž Rogelj, Sušnikov sogovornik, kranjski gimnazijec prav tako kot dr. Potočnik, se je po osmih letih dela v tujini vrnil domov in dela kot šef SIB banke v Ljubljani. O njem smo pisali v Glasu in našem letnem almanahu. Tomaž pravi, da je tujine zaenkrat dovolj in da mu poleg dela doma zadovoljstvo daje tudi družina.Zadovoljstva ob novem letu so si privoščili tudi znani gorenjski gostinci. Že sedmič so si pripravili silvestrovanje po pravem novem letu. Tokrat v stoletni gostilni Pri Danilu v Ratečah pri Škofji Loki. Po naključju prav na večer pravoslavnega božiča in na noč, ko je zapadel prvi letošnji sneg. In ob Silvestrskem poljubu smo imeli še Belo snežinko in bilo je »nadromantično«. Kdo le si bo pripravil zanimiv in dober jedilnik, če ne prav gostinci sami. Tokrat je kraljevala družina Čarman. Dobesedno. Vesna v kuhinji, Dušan v vinski kleti in sin Gašper v strežbi.Začeli so v vinski kleti ob penini in pršutu ter obilici dobre volje in smeha. Nadaljevali pa za veliko mizo s šestimi izhodi v obliki slow fooda. Domačinka Vesna je vodja škofjeloškega omizja »počasi jedočih«, ki z možem Dušanom že 12 leto vodita družinsko gostišče, ki jo je leta 1961 kupil Vesnin oče in jo preimenoval iz takratnega Pri Tilh v Pri Danilu.In kdo so vsa ta gostinska prijateljska družba? Iz prav tako stoletne gostilne Pr Bizjak prihajata Veronika in Rudolf Aljančič, iz še starejšega Lectarja Lili in Jože Andrejaš, Toni in Jurka Magdič iz gostilne Ančka, iz gostilne Čubr Miha in Anita Potočnik, Ivica in Tone Arvaj, Jožica in Boštjan Brnik iz Križne gore, Vladimir in Andreja Ahlin iz Premetovca. Le Janez Bratovž iz JB-ja je bil tokrat brez žene Eme. A so ga ob uri polnoč potolažile prijazne prisotno. Še posebej Veronika in Ivica.Vrhunska zabava. Lepo silvestrovanje. Harmonika Tomaža Hribarja in orglice Jožeta Andrejaša sta ob zanimivi hrani in velikih okusnih vinih naredili nepozabno noč.Vsaj meni.Tudi domačemu Gašperju, ki je prav to noč praznoval še svoj rojstni dan. Gašperju kapo dol in vse čestitke. Že sedaj ve veliko o kulinariki in vinu. Je študent višje gostinske in turistične šole na Bledu, sommelier in prijatelj nekaj »velikih« vinarjev. Bo še slišati o njem.Kot je slišati Jožetove orglice. Domicelj pravi, da je Andrejaš največji orgličar med gostinci in največji gostinec med orgličarji. Sam pa pravi, da bi bil glasbenik, če ne bi imela z ženo Lili gostišča Lectar, kjer točijo družinski cviček in že 130 let Union pivo. Od samega nastanka pivovarne.Še o vseh bi lahko pisal zgodbo ali več. Kot je konec noči, je konec tudi s prostorom. Naj ostaja kaj za prihajajoče številke. Velja.In ko sem po dolgem pravoslavnem božiču in »gostinskem Silvestrovem« odprl oči, sem ugotovil, da me je zamedlo.Ne samo mene. Tudi mojo sosedo, ki vam je bolj znana v kopalkah. Nancy Aljančič, prvo damo slovenske kopalne mode. Čeprav pravi, da ljubi sneg, ker je navdušena smučarka, je tisto jutro ni navduševal. Zamujala je na službeni dogovor. Končuje svoj deseti modni katalog, ki ga je jeseni posnela v Ameriki. Po lanskem v Braziliji in ostalih osmih iz praktično vseh kontinentov. Nancy pravi, da bo tokratni katalog izjemen. Mi pa upamo, da bo tudi zima izjemna in da prinese dober turistični izplen. Prepotreben na Voglu in ostalih gorenjskih smučiščih. Seveda upamo, da bomo imeli očiščene ceste in parkirna mesta. Dober korak po snežnih cestah in pločnikih vam želim.