Tako je sledila selitev v Teksas, državo, kjer je vse večje. Z njim je odšlo tudi njegovo dekle, danes žena Anka. Še kot najstnika sta se spoznala v Idriji, a do prave ljubezni je prišlo pozneje, ko sta oba živela v Ljubljani, kjer je Anka doštudirala prevajalstvo. Po treh letih »druženja« sta si pred štirimi leti pred 50 gosti v Portorožu izrekla tudi poročni zaobljubi. V Italiji ga je zaradi študija samo obiskovala, ko pa se je njen soprog odpravil čez Atlantik, je le odšla z njim. A na novi svet nista bila pripravljena. »Doživela sva velik šok, to je bil drug svet. V Italiji sva se malo razvadila z dobro hrano, tam pa so vse jedi bolj ali manj narejene na žaru, Teksas je znan po ogromnih zrezkih. Po enem tednu je bila Anka povsem iz sebe, govorila je, da tega ne bo zmogla, a nisem vedel, kaj naj naredim. Na srečo se je vse spremenilo, ko sva dobila stanovanje, spoznala ljudi in mesto,« je prve stike z velemestom opisal navdušeni smučar, ki pa od trinajstega leta ni stopil več na smuči, na bele strmine pravi, da se bo vrnil, ko bo nehal igrati košarko. Tudi njemu je Houston povzročal nemalo težav: »Nisem bil vajen na razdalje, ko sem se na trening vozil po 40 minut, na gnečo, na šestpasovne ceste. V Sloveniji postanemo jezni, če se vozimo le pet minut več, kot bi se morali.«