6.3.1 Na kakšnih predpostavkah temelji »tradicionalni« pogovor? V ozadju takega tradicionalnega ali tudi »monološkega«, nepristnega pogovora so neizrečena in ne povsem ozaveščena prepričanja o tem, kaj šteje kot (pravo) znanje, kakšne so poti do njega, kakšna so pravila in vzorci pogovora, na primer: šteje le natančna reprodukcija; če poveš kaj »po svoje« ali izraziš domnevo oz. osebno izkušnjo, to ni pomemben prispevek; učbenik oziroma učitelj sta edini pravi vir znanja, ideje in vprašanja učencev niso posebej dobrodošli in podobno. Neizrečena prepričanja o pogovoru

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
6.3.1 6.3.1 glavni števnik; arabski zapis
Na na predlog; mestnik
kakšnih kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
predpostavkah predpostavka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
temelji temeljiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tradicionalni tradicionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
pogovor pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
ozadju ozadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
takega tak kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
tradicionalnega tradicionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
tudi tudi členek
monološkega monološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
nepristnega nepristen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pogovora pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
neizrečena neizrečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
ne ne členek
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
ozaveščena ozaveščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
prepričanja prepričanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
šteje šteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
pravo pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
znanje znanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kakšne kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
do do predlog; rodilnik
njega on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik
kakšna kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pravila pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
vzorci vzorec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pogovora pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
šteje šteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
le le členek
natančna natančen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
reprodukcija reprodukcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
če če podredni veznik
poveš povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
po po predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
izraziš izraziti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
domnevo domneva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
oz. oz. okrajšava
osebno oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
izkušnjo izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
pomemben pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
prispevek prispevek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
učbenik učbenik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
oziroma oziroma priredni veznik
učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
edini edin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
pravi pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
vir vir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
znanja znanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ideje ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
učencev učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
dobrodošli dobrodošel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
Neizrečena neizrečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
prepričanja prepričanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
pogovoru pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Moč učnega pogovora : poti do znanja z razumevanjem
avtor: Barica Marentič-Požarnik, Leopoldina Plut-Pregelj