svojima dvema filmoma uspel ustvariti samostoječi univerzum brez predhodne filmske/literarne/stripovske podlage, vsi drugi so svoje filme naslonili na nekaj znanega, k čemur pa so seveda dodali še svoj presežek. 7. Film morate intrigantno spromovirati; Vitezu teme je pomagala nesreča Heatha Ledgerja, Gospodar prstanov se je postavil z morda najbolj raznovrstno podobo promocijskih materialov, kar jih pomnimo, Cameron je pri Avatarju ustvaril cel nabor različnih dokumentarno promocijskih filmov za različno občinstvo. Marketing šteje! 8. Zgodba mora biti ali zelo preprosta ali pa zelo zavita: Titanik in Avatar spadata v prvo kategorijo, preostali trije filmi s številnimi podzgodbami (Gospodar prstanov) in pa neskončnimi preobrati (Pirati, Vitez teme) pa v drugo. Seveda so pri Avatarju igrali pomembno vlogo še nekateri drugi dejavniki, kot so: a) Zmaga 3D tehnologije; Avatar je v resnici prvi film, ki je v uporabo 3D očal pritegnil tudi ogromno odraslega občinstva. Če je Cameron napovedal, da bo kljub tretji dimenziji njegovega filma večina gledalcev Avatar videla v klasični obliki, je za zdaj (tudi v Sloveniji) še vedno drugače, saj sta si približno dve tretjini gledalcev za njegov ogled nataknili očala. Odstotek 3D ogleda se bo v bližnji prihodnosti gotovo zmanjševal, saj po začetnem bumu prihajajo na vrsto dvorane, ki še nimajo 3D projektorjev. 3D ogled je pogosto povezan tudi s (tudi pri nas) višjo ceno kinovstopnice, kar še dodatno prispeva k višjemu blagajniškemu izkupičku filma. b) Šibak ameriški dolar; v zadnjih letih se je vrednost ameriškega dolarja v primerjavi z drugimi valutami nižala, kar, podobno kot pri drugih visokoproračunskih uspešnicah, kot je denimo Harry Potter, še dodatno prispeva k višjemu denarnem prispevku neameriških trgov, ki lahko predstavljajo tudi dve tretjini vseh prihodkov. c) Pirati so obmolknili; oziroma, še več, skoraj enoglasno priporočajo, da se Avatarja skoraj ne sme gledati na računalniku, ampak je nujen kino obisk. Cameronu je pač uspelo tudi to, da je naredil film, ki prepriča celo najbolj zahtevne tehno frike, med katerimi je veliko takih, ki kina že dolgo časa niso videli od znotraj. d) Terciarne promocijske zgodbe; pred dnevi so se pojavile vesti, da se pri nekaterih gledalcih po ogledu Avatarja pojavlja depresija, včasih povezana celo z mislimi na samomor, saj si »ne želijo več zapustiti barvitega sveta Pandore in se vrniti v pusto realnost«. Psihologi in psihiatri so seveda planili z interpretacijami, a če se postavimo na stran režiserja: si lahko filmski ustvarjalec sploh želi več?