šele včeraj. Manuela je vzbujala otožnost. Vzbujala bi otožnost tudi kje drugje, ne le v nudističnem kampu. Tudi oblečena. Ni se bilo mogoče odločiti, kaj na njej je bilo slikovitejše. Čamil je zapusti obe gospodinji. Z Manuelo sta sedela nad prepadom in metala kamenčke v jarek ob teniškem igrišču. Ko sta se vračala mimo našega šotora na eni najviše ležečih teras, sem zaman ugibal, ali se je kaj zgodilo ali ne. Če se je, se je moralo nekje ob kamnitem zidu med ostro travo in rezultat ni mogel biti ne vem kakšen. Ko se je Manuela vrnila, je Jutte že podrla svoj šotor. Poslovila se je zelo na kratko. Njeni obritoglavci so že pred tednom odpotovali, tem novim, ki so počasi z vsakim dnem nadomeščali one stare, pa je samo naročila pozdrave za one druge, če jih kje kdaj najdejo. Manuela je začela cepetati. Najprej ji je ušel drobnjakarski zaročenec, zdaj ljubosumna prijateljica. “Zdaj ko sem se zaljubila, naj ostanem sama med samimi perverzneži?” Jutte pa ni več nasedla. Stlačila je frizuro v čelado in si nataknila očala čez oči, potem je zahrumela mimo umivalnice in izginila med borovci. Idila visoko krepostnega kampa je postajala nekoliko zatohla. Jurij, Lev in Tiger so mi prenesli nekaj opazk: vse tri rudarje so gospodinje opazile pri Belgijki. Ismet, Izet in Mujo so ležali okoli Belgijke v predprostoru šotora in jedli solato iz kislih kumaric, ražnjiče z zmečkanim krompirjem in pili vino Pelješac. Gospodinje in njihovi otroci so ugibali, ali se Belgijka z vsemi tremi, z vsakim posebej, ali se z dvema hkrati in pri tem vključi še moža, ali pa se kar z vsemi tremi hkrati, moža pa je poslala v mesto po karte za ogled okoliških otokov z ribiško ladjico. Zvečer ob devetih se je prikazala Francozinja in mi pomahala z baterijo in razložila: “Belgijka bi rada vsem tistim prebivalcem teras, ki govorijo eksotične jezike, razložila