Mnogo zahtevnejša je bila sobotna tekma z Makedonijo. Že sami pogoji za treniranje in igranje v skopski dvorani so bili vse prej kot dobri. Moteča je bila zlasti nizka temperatura, ki je bila celo nižja od (v skladu s predpisi) še sprejemljive za igranje. Za obe reprezentanci je bila ta tekma zelo pomembna. Mi smo potrebovali zmago z Makedonijo zaradi čim hitrejše zagotovitve uvrstitve na EP, kamor se uvrstita po dve najboljši reprezentanci iz vsake kvalifikacijske skupine. Makedonci, ki so po njihovem mnenju nepričakovano izgubili tekmo v gosteh z Belgijo, pa so potrebovali zmago, da bi z njo držali priključek s Slovenijo, Ukrajino in Belgijo. Zato so gostitelji storili vse, da bi to tekmo z nami zmagali. Med drugim so šele tik pred tekmo uspeli pregovoriti svojega mednarodnega košarkarskega zvezdnika Petra Naumoskega, da je kljub daljši prekinitvi treniranja in igranja zaradi poškodbe nastopil na tekmi proti Sloveniji. To je bila po mojem in tudi po mnenju mnogih drugih velika napaka. Naumoski, ki je brez dvoma kakvosten košarkar, ni bil niti fizično niti psihično niti taktično pripravljen, oziroma dovolj uigran s soigralci, da bi dvignil kakovost makedonske reprezentance. Po pričakovanju se je zgodilo ravno nasprotno. Z njegovo prisotnostjo se je zmanjšal učinek ostalih makedonskih igralcev, sam pa tudi ni uspel opraviti tistega, kar je želel in kar so pričakovali drugi iz njegovih vrst. Jure Zdovc mu je namreč blokiral že prvi met in ga v nadaljevanju z ostalimi slovenskimi reprezentanti popolnoma onemogočil, tako da v tridesetih minutah iz igre Naumoski sploh ni zadel, šest točk pa je dosegel le iz prostih metov.