Da pa čustva sploh lahko občutimo, interpretiramo okolje, pa moramo najprej zaznati svet okoli sebe. Zavest je tista, ki nam to omogoči. Okoli nas v fizičnem svetu se nahajajo elektromagnetno valovanje, zračni pritisk, molekule in atomi. Če teh procesov človeško telo ne zazna in, če jih naša zavest ne interpretira kot okus, dotik, vonj ali čustvo, potem jim naši možgani ne morejo pripisati pomena in ničesar ne razumemo. Naša zavest je odgovorna, da na primer tale prt pred nami zaznamo kot vinsko rdeče barve. Zavest v možganih je torej tista, ki nam pomaga ustvariti iluzijo o fizičnem okolju, ki nas obdaja. Čustva nastajajo v možganih in so torej najbolj odgovorna za interpretacijo fizičnega sveta okoli nas. Najbrž tale prt vsi vidimo rdeče, vendar ne zaznamo vsi istega odtenka rdeče barve, ker se sposobnost našega čustvovanja in zaznavne sposobnosti razlikujejo. Pomembno je poudariti, da za nastajanje čustev ni potrebna direktna stimulacija iz okolja. Npr. za halucinacije zadostuje že nekaj molekul droge LSD, sanjamo lahko brez neposrednih dražljajev iz okolja. Doživljanje realnosti oziroma resničnosti torej ni odvisno samo od okolja, ampak je predvsem odvisno od kemičnih procesov v možganih.«