Morse jo je pri priči poklical in zaslišal je glas, ki ga je bil sam med - vendar postopoma vedno bolj jezen med. Najprej ni želela odgovoriti na nobeno Morsovo vprašanje, vendar se je polagoma vdala. Da, če že hoče vedeti, bila je v postelji s Charlesom Richardsom. Kako dolgo? No, saj mu bo povedala, kako dolgo. Nekako od pol dvanajstih dopoldne do nekaj po peti popoldne. Ves ta čas, prekleto! Tako torej! Ko je Morse odložil telefon, se je vprašal, kakšna neki je ta ženska. Njeno govorjenje je bilo čutno in strastno in pomislil je, da bi bilo dobro, če si zapiše njen naslov in telefonsko številko, kar naj bi bilo na daljši rok koristno v imenu pravice, na krajši rok pa v njegov prid. Da. Gospa Jennifer Hills, ki živi v Radleyju - natanko med Oxfordom in Abingdonom: Jennifer Hills… še del nove podobe, ki mu je postopno nastajala v možganih. Precej podobno barvanju številk, kot ga vidiš v trgovinah z igračami: nekatere ploskve so oštevilčene za zeleno, nekatere za oranžno, nekatere za modro, nekatere za rdečo, nekatere za rumeno - in nenadoma je pred tabo! Podoba, ki je skoraj ni mogoče uganiti, če ne veš: mogoče Sončni zahod nad Galwayjskim zalivom ali Racman Jaka in Pepe.