Eden od pogostejših vzrokov normocitne anemije je akutna krvavitev ob notranjih krvavitvah ali zaradi poškodbe, sploh če pride bolnik na urgentni oddelek in je hkrati vrtoglav, lahko celo z izgubami zavesti, če čuti nenadno utrujenost ali nemoč, ima nizek krvni tlak, pri kliničnem pregledu pa izstopa izrazita bledica kože in sluznic. Takšne krvavitve, na primer v prebavila zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku, so pogoste in nevarne, saj se jih ljudje nemalokrat ne zavedajo oziroma jih ne opazijo. V takšnem primeru je treba nemudoma ukrepati, opraviti diagnostiko in krvavitev ustaviti z aktivnim posegom. Normocitna anemija ima lahko številne primarne bolezenske vzroke. Tako pogosto spremlja kronične bolezni ledvic (bolniki, ki jih zdravijo s hemodializo) in drugih notranjih organov, rakave bolezni, sistemske bolezni veziva, kamor sodijo revmatološke bolezni (revmatoidni artritis, lupus eritematozus, sistemska skleroza), spremlja pa lahko tudi kronične, predvsem bakterijske okužbe (osteomielitis, tuberkuloza …). Pri vseh omenjenih kroničnih boleznih nastaja v jetrih beljakovina hepcidin, ki je bržkone glavni krivec za anemijo, saj zavira tvorbo krvi in preprečuje absorpcijo železa. Zdravljenje tovrstne anemije je vedno povezano z njenim osnovnim vzrokom; bolj ko so pri tem učinkoviti, prej se bo bolnik znebil slabokrvnosti. Normocitno anemijo je srečati tudi pri primarnih krvnih boleznih, kot so nekateri limfomi (diseminirani plazmocitom), levkemije, bolezni, ki infiltrirajo kostni mozeg, kjer nastaja kri, in še nekatere.