Zaradi priprav na letošnje olimpijske igre se ni mogla udeležiti rednega srečanja ob obletnici mature na Češkem. »Vrstniki niso mogli verjeti, da grem res na olimpijado,« se smeji. Z glavo so zmajevali tudi ljudje, ki jim je prišla pod roko njena akreditacija v Pekingu. »Dostikrat so me vprašali, ali letnica res drži,« se smeji in v isti sapi pove, da je izredno ponosna, ker se je lahko udeležila takšnega tekmovanja. »Otvoritev je bila veličastna. Ko nam je ploskalo 95.000 ljudi, mi je srce trepetalo,« se ji osolzijo oči. Na vprašanje, ali jo bomo čez štiri leta videli na olimpijskih igrah v Londonu, se nasmehne. Gospa, ki je tudi zunaj odbojkarskega igrišča zelo dejavna upokojenka – balina, igra pikado, pazi na svoji dve vnukinji, medtem ko sta hči in njen mož v službi, ter kuha, pravi, da si želi medalje, preden se poslovi. Ali z evropskega ali svetovnega prvenstva, če bo še pri močeh in jo bodo hoteli v ekipi, pa bo sprejela tudi povabilo na olimpijske igre.