Mine nekaj mesecev in zgodi se, da ste na vlaku, ki vas pelje prek naše »širne« domovine. Ker vas »hitra« vožnja naših ekspresnih vlakov dolgočasi, ste seveda s sabo vzeli tudi svoj predvajalnik za stisnjeno glasbo. Vstavite kompilacijo, ki se vam v tistem trenutku zazdi najprimernejša, pritisnete tipko za zagon, počakate nekaj trenutkov in potem prek slušalk zaslišite glasbo. Naslonite se nazaj in... predvajalnik se ustavi. »Ah, ta tehnika,« si rečete in postopek ponovite... predvajalnik pa tudi. Začudite se nad nekakovostjo »pečenk« in poiščete drugo ploščo, a glej ga zlomka, tudi CDji boljših izdelovalcev se čez nekaj časa kratko malo zaustavijo. Zmedeni držite v rokah svoj predvajalnik in s preizkušanjem počasi spoznavate, kaj se sploh dogaja. Slednjič ugotovite, da so za težave kriva vratca vašega predvajalnika, ki so narejena iz tako mehke plastike, da že manjši dotik prestavi ploščo v predvajalniku za toliko, da pogon sploh ne zazna več plošče... in se seveda ustavi. Vožnja zaradi neljubih pripetljajev sicer res mine precej hitreje, kljub temu pa ste močno razočarani nad kupljenim, ker se vam pač zdi, da tako nekakovostnih naprav ne bi smeli niti proizvajati, kaj šele, da bi vam jih prodajali trgovci, ki ste jim doslej zaupali. Ker približno poznate svoje pravice, se odločite, da boste napravo kratko malo vrnili in zahtevali denar nazaj.