Pri razpravljanju o samomoru in samomorilnosti pod vtisom visokih številk, ki jih pri nas uspeli samomori dosegajo, razpravljalci mnogokrat pozabljajo, pravzaprav nekako nočejo vedeti za take stvari, kot so: da samomor ni nujno patološka kategorija, saj je lahko v resnici tudi globoko etičen. Da samomor ni nekaj, kar lahko stori samo izgubljen posameznik, lahko ga store tudi cele in prav nič obupane družbene (npr. religiozne) skupine itd. To je vendarle povsem jasno. Manj pa je npr. jasno to, da ga lahko naredi samo človek, ne pa kak kit, ki nasede na obalo. Pa bo kdo pomislil, da taka vprašanja pri nas spričo resnično zagatnega položaja res ne morejo biti v ospredju. Res je, niso v ospredju, so pa za dejansko razumevanje tistega, kar se zadnje čase dogaja predvsem pri nas, še kako bistvena.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pri pri predlog; mestnik
razpravljanju razpravljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
o o predlog; mestnik
samomoru samomor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
samomorilnosti samomorilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pod pod predlog; orodnik
vtisom vtis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
visokih visok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
številk številka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
uspeli uspeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
samomori samomor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
dosegajo dosegati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
razpravljalci razpravljalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
mnogokrat mnogokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabljajo pozabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pravzaprav pravzaprav členek
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
nočejo hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
vedeti vedeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
za za predlog; tožilnik
take tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
da da podredni veznik
samomor samomor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nujno nujno splošni prislov; nedoločena stopnja
patološka patološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kategorija kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
resnici resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
globoko globoko splošni prislov; nedoločena stopnja
etičen etičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Da da podredni veznik
samomor samomor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
stori storiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
izgubljen izgubljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
posameznik posameznik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
store storiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
cele cel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
prav prav členek
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
obupane obupan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
družbene družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
npr. npr. okrajšava
religiozne religiozen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
skupine skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
itd. itd. okrajšava
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vendarle vendarle priredni veznik
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
jasno jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Manj manj splošni prislov; primernik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
npr. npr. okrajšava
jasno jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
naredi narediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
pa pa priredni veznik
kak kak vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
kit kit samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
nasede nasesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
obalo obala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Pa pa priredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pomislil pomisliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
taka tak kazalni zaimek; srednji spol, množina, imenovalnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
spričo spričo predlog; rodilnik
resnično resnično splošni prislov; nedoločena stopnja
zagatnega zagaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
položaja položaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
morejo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
v v predlog; mestnik
ospredju ospredje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Res res splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
v v predlog; mestnik
ospredju ospredje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pa pa priredni veznik
za za predlog; tožilnik
dejansko dejanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
razumevanje razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
tistega tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zadnje zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
čase čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
predvsem predvsem členek
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
še še členek
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
bistvena bistven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1996
vrsta besedila: Revije
naslov: K opredelitvi polja vzgoje
avtor: Ivan Kosovel