Prav vesoljski radarji so arheologom omogočili, da so odkrili na desetine velikih urbanih središč, posejanih po vsej Sahari in tudi iz časov do pet tisoč let pred našim štetjem, ko so današnjo velepuščavo bičali hudourni nalivi, namakajoči nasade palm in cvetoče pašnike, a ne le okrog velikih jezer, temveč tudi ob brezmejnih prometnih žilah, povezujočih nekdanja (vele)mesta. V treh glavnih valovih so se po teh poteh selili nomadi: vsakič jih je bilo od dveh do treh milijonov. Mar se je potemtakem čuditi, če so njihove sanjske podobe iz Sahare v dolini Nila spet oživele, v obliki monumentalnih grobnic staroegipčanskih kraljev? Začenši z najstarejšo, stopničasto piramido kralja Džoserja pri Sakkari, ki jo je projektiral njegov najstarejši sin Imhotep, velik arhitekt. V naslednjih stoletjih so jih zgradili še kakih 70, med njimi največji in najbolj znani: Keopsovo in Kefrenovo pri Gizi. Sto let pozneje, okoli leta 2500 pr. n. š., se je piramidam na isti planoti pridružila še legendarna sfinga.